Na njem so sodelovali Sandi Selimčič iz naselja Brezje, predsednica društva Romano veseli Milena Tudija in romska svetnica Dušica Balažek.

Balažkova je v pogovoru uvodoma dejala, da se romski jezik, kakršnega so govorili "naši dedki in babice" in se je ohranjal v ljudskem izročilu, izgublja.

Socializacija in posodobitev vplivata na romsko mladino, ki uporablja veliko slovenskih popačenk in angleških besed. "Izgubili so se tudi stari običaji, zato mladi Romi ne poznajo romske narodne noše," je dodala.

Milena Tudija je dejala, da se prek njihovega društva družijo Romi iz vse jugovzhodne Slovenije, predstavljajo romske plese, med katerimi je najbolj značilna romska polka, in vzdržujejo romsko modo. Selimčič je ob tem pripomnil, da je njegova babica ohranila tradicionalno oblačenje.

Balažkova je poudarila pomen informiranja, ko gre za ohranjanje običajev, oblačil in jezika. "Okolje moramo sprejemati in se mu prilagajati, vendar je hkrati treba ohranjati svoje korenine. Mlade moramo poučiti o poreklu dolenjskih Romov in dokazati, da smo sposobni sodelovati s širšo okolico in lokalno skupnostjo," je prepričana Balažkova. Meni, da novomeška mestna občina podpira organizacijo raznolikih kulturnih projektov. Med drugim želijo prebivalce Novega mesta in širše okolice poučiti o romščini, saj se za učenje tega jezika zanimajo tudi predstavniki večinskega prebivalstva.

Omenila je vlogo Zveze Romov za Dolenjsko, ki povezuje romska društva v jugovzhodni Sloveniji, kar prispeva k ohranjanju in predstavljanju romske kulture. "V slogi je moč, da v prihodnje pod okriljem nekega skupnega projekta Romi pokažemo, kdo smo, od kod prihajamo, kakšni sta resnična kultura Romov in njihova vizija za prihodnost," je pojasnila Balažkova.

Milena Tudija in Dušica Balažek sta sicer izrazili zaskrbljenost nad zatonom tradicionalne romske kulture, toda v isti sapi zatrdili, da znajo navdušenci, kakršni sta onidve, spodbuditi romsko mladino k njenemu ohranjanju. V povezavi z ohranjanjem romščine je Tudija izrazila mnenje, da je treba znati večinski jezik, a hkrati spoštovati materinščino.

Balažkova je dodala, da je do oblikovanja standardizirane romske slovnice še daleč, saj se dolenjska romščina razlikuje od prekmurske, poleg tega je tudi na Dolenjskem šest romskih narečij.

V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili zmanjševanja števila otrok v romskih družinah. Vzroke so iskali v splošnem gospodarsko-socialnem stanju v državi, boljši zdravstveni oskrbi in nadzoru rojstev, kar prispeva k temu, da so vsi rojeni otroci zaželeni. Med Romi nekaterim ženskam še vedno uspe odpraviti bolečine v trebuhu zaradi zajedavcev, čeprav tovrstni posegi vendarle ne morejo nadomestiti zdravniške pomoči. "Na mojih otrocih je delovalo," je povedala Balažkova. Po mnenju Tudijeve so posebnosti Romov, ki so med drugim v tem, da pijejo več kave od večinskega prebivalstva in začnejo mlajši kaditi, odvisne tudi od staršev. "Romi so drugačni zato, ker hočejo biti drugačni," je prepričana Tudija.

Ob koncu dogodka so bila na vrsti vprašanja obiskovalcev. Izvedeli smo, da je v veselem decembru glavni dogodek za Rome prihod Miklavža. "V tednu, ko pričakujejo obdarovanje, so otroci najbolj pridni v vsem letu; ko se znoči, ni nikogar več zunaj. Miklavža pričakujejo s strahospoštovanjem," je razložila Balažkova. Nekoč je bilo med Romi zelo razširjeno zeliščarstvo, ki je predstavljalo tudi vir prihodkov.

Starejši Romi še imajo ta znanja. Predsednica društva upa, da se bo med romsko mladino našel kdo, ki bo to področje raziskal in napisal uporabno knjigo o zeliščih, ki so jih nabirali Romi.

Za MMC Bogdan Miklič