Lani si je življenje vzelo 425 ljudi, od tega 333 moških in 92 žensk, zato se je samomorilni količnik v primerjavi z letom poprej nekoliko dvignil - na 20,60.

Izjemen porast števila samomorov so lani izmerili v koroški regiji. Tam se je samomorilni količnik skoraj podvojil, lani si je življenje vzelo 20 moških in 6 žensk. Zadnji tak primer je policija odkrila prejšnji teden, ko so iz Drave potegnili žensko truplo. Vedno pa vstane odprto vprašanje, zakaj.

"Če govorimo na splošno za ta vzhodni del države, bi lahko rekli, da so najpomembnejši dejavniki tveganja recimo nižji bruto domači proizvod regije, potem veliko imamo ruralnih območij, še vedno je velika stigma. Veliko imamo z alkoholom povezanih diagnoz," je pojasnila Nina Pogorevc z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, območna enota Ravne na Koroškem.

Trenutna stiska pa je bila skoraj usodna za sogovornika, ki je svojo zgodbo delil z nami, a je želel ostati anonimen. "Nisem ga načrtoval. Bila je tesnoba, bila je žalost, bila je samota. In v trenutku sem se odločil, pojedel okoli dvesto tablet in se zaklenil v sobo. Rešila me je strokovna delavka, ko so vlomili noter. Čez trenutek bi mogoče drugače razmišljal."

Ljudem v stiski so v veliko pomoč številne nevladne organizacije. "Trudimo se pa s programi, ki jih razvijamo. Delujemo na področju dolgotrajnih težav, stisk ljudi s težavami v duševnem zdravju. Za to imamo namenjen program svetovalnice z dnevnim centrom, tja lahko ljudje pokličejo anonimno," je pojasnila Metka Rednak Glažar z Društva Altra.

Pri preprečevanju samomorilnosti je zelo pomembnem predvsem odprt pogovor z občutkom za drugega.