Jazbeca, ki se predvsem ponoči sladka z grozdnimi jagodami, ne ustavi niti zaščitna mreža. Vipavski vinogradniki, ki so sicer letos pričakovali izjemno dobro letino, so obupani.

"Pojedli so že vse zgodnje sorte, vse namizno grozdje, ki dozori prvo. Lotili so se že tudi rumenega muškata in chardonnaya. Dvignejo se in s prvimi tačkami potolčejo najlepše grozdje. Zjutraj, ko pridem v vinograd, je po tleh na desetine obranih grozdov. Se pa z jagodami sladkajo tudi kar na trti, kajti z novo vzgojo trt smo jim kmetje nočne pojedine pravzaprav olajšali. Znižali smo vzgojo, saj tako pridobimo kakovost zorenja, s tem pa smo približali grozdje jazbecem. Bojim se, da bodo do trgatve trte skoraj prazne," opisuje opustošenje, ki ga po nočnih pohodih pustijo jazbeci vinogradnik Dušan Benčina, ki ima svoje vinograde na najbolj strmih obronkih zgornje Vipavske doline.

Jazbec – "čmerikavi puščavec"
Jazbec "čmerikavi puščavec", kot ga imenuje Fran Erjavec, se je v zadnjem desetletju na zgornjem Vipavskem izjemno namnožil. Prepoznaven je po črnih progah, ki se vlečeta čez oči. Ima kratke noge z močnimi kremplji in stopa po celih podplatih, tako kot medved. Poleti in vse do jeseni si pripravi precej podkožne maščobe, tako da se na zimski počitek odpravi težak tudi do dvajset kilogramov. Spomladi zapušča jazbino precej lažji.

Njegovo podkožno tolščo so lovci nekdaj cenili za mazanje usnja in za lojenke, v ljudskem zdravilstvu pa jo priporočajo proti revmi. Edvard Krašna iz Lovske družine Nanos, nam je povedal: "Jazbec je ponočnjak in v eni noči na svojem prehranjevalnem pohodu naredi od dva do tri kilometre." Pisatelj Fran Erjavec pa je o njem zapisal: "Jazbec v svojem gradu čaka temne noči, potem si gre iskat živeža … Rad zahaja na obdelana polja, posebno v koruzo, dokler je še mehka in mlečna; če ni koruze, je dober tudi krompir, repa in korenje. Največjo škodo pa dela po vinogradi. Ker je zaljubljen v sladko grozdje, s taco pripogiblje trte in klesti z njih sladki sad."

Lovci so opozarjali
Predsednik Lovske družine Erzelj Martin Jejčič je na preveliko populacijo jazbecev na Vipavskem že večkrat opozarjal tako odgovorne na Zavodu za gozdove kot na ministrstvu za kmetijstvo.

"Toda opozoril niso jemali resno," se jezi Jejčič, "vsako leto nam na Zavodu za gozdove določijo le minimalen odstrel. Za letos – odlov se začenja s prvim avgustom – ima naša lovska družina, ki ima lovišča na štiri tisoč hektarih, dovoljenje za odstrel štirih jazbecev." Edvard Krašna iz Lovske družine Nanos, dodaja: "Za celo Vipavsko dolino to pomeni okrog štirideset odstreljenih jazbecev, stalež pa je verjetno narasel že prek dvesto teh živali."

Zavod za gozdove ponuja dodatne ukrepe
Iztok Koren s tolminske območne enota Zavoda za gozdove, lovcema pritrjuje: "Dozdajšnji odstrel jazbecev res ni bistveno vplival na številčnost populacije, ker je bil v preteklih letih res majhen. Tudi za letos načrtovan odstrel je prenizek. Zato pa imamo več drugih možnosti. Ena je dovoljeno preseganje odstrela za sto odstotkov. Če še to ne bo zadostovalo, pa lahko lovski inšpektor izda še posebno odločbo, v kateri je dodatno število jazbecev."

So tudi drugi zaščitni ukrepi
Odstrel je skrajni ukrep, saj so tudi drugi, s katerimi lahko zaščitimo pridelek pred divjadjo. To so zaščitne mreže in zaščitne ograje, električni pastirji, zvočna plašila, nočni obhodi lovcev s psi …

Vinogradnik Dušan Benčina iz Lož je svoje trte na Erzelju zaščitil z mrežami, toda pod njimi je grozdje kljub temu že obrano. Benčina pokaže: "Trte sem ovil z gosto prepredeno mrežo, da bi tako zaščitil letino pred jazbecem. Jazbec tu res ni mogel do grozdja, si je pa skozi mrežo pot do grozdja pregrizla kuna. To se vidi po njenih iztrebkih pod zamreženo trto. Torej se škodi nikakor ne morem izogniti …"

Druga možnost so zaščitne ograje pred divjadjo. Toda Martin Jejčič, predsednik Lovske družine Erzelj, opozarja: "Na teh strmih bregovih je nemogoče postaviti učinkovite zaščitne ograje. Oziroma takšne ograje, kot je predpisal prejšnji minister za kmetijstvo Bogovič. Minister si je zamislil ograjo, ki jo lahko postaviš na nekem letališču, ne pa na teh naših bregovih. Naj birokrati z ministrstva pripeljejo svoje uslužbence sem, k nam. Pa naj tukaj postavijo ograjo, kot so jo narisali v pisarnah!"

Tudi kmet Dušan Benčina pritrjuje, da je postavitev zaščitne ograje okrog njegovih terasastih vinogradov nemogoča: "Tu je pet hektarjev trt, teren je razgiban, skozi naše vinograde gredo javne poti, ki jih uporabljajo tudi drugi – in kako naj zdaj zagradim vse to?!?"

Škoda bo popisana, poplačana pa …?
Vinogradniki, ki bodo ob dobršen del letošnje letine zaradi lačne in žejne divjadi, bodo škodo seveda prijavili lovskim družinam. Kdaj in koliko bo poplačana – je težko reči. V erzeljski lovski družini pravijo, da se trudijo sproti plačevati odškodninske zahtevke, toda denarja v njihovi blagajni ni dovolj. Lovec Martin Jejčič ob tem še dodaja: "Mi lovci moramo škodo zaradi divjadi plačevati. Lastnik te divjadi pa je država. In država – nič!!!"

Tako bodo, v očitnem neravnovesju v naravi, jazbeci prehiteli trgače oziroma vipavske b'ndimače. Pa prav letos, ko je letina kazala izjemno dobro …

Mojca Dumančič, TV Slovenija

Foto: Mojca Dumančič