Kot je pojasnil jeseniški župan Peter Bohinec, so po zavrnitvi proračuna v prvem branju na oktobrski seji na občini pripravili nekaj sprememb, pri čemer so upoštevali pripombe svetnikov. Med drugim so v proračun umestili prenovo sanitarnega voda na Osnovni šoli Koroška Bela, ki je v zelo slabem stanju, uredili so tudi postavke glede financiranja občine in plač.

Celotni prihodki v novem predlogu proračuna znašajo 27 milijonov evrov. To je dva milijona evrov več, kot je bilo predvideno v prvem predlogu, in sicer na račun dogovora o višji povprečnini. Predvideni odhodki znašajo 32 milijonov evrov, kar je 1,4 milijona evrov več kot prej predvsem zaradi dviga plač v javnem sektorju in načrtovanih dodatnih naložb.

Ob koncu letošnjega leta bo na računu občine 1,4 milijona evrov. Za pokritje razlike v izdatkih pa je predvideno zadolževanje do 3,5 milijona evrov. Kot je pojasnil Bohinec, so tako lahko v proračun umestili projekte, ki so za Jesenice ključnega pomena, vključno z izboljšanjem vodooskrbe.

Nadaljevalo se bo pridobivanje dokumentacije za obsežne naložbe v vodovodna sistema Završnica in Peričnik in za gradnjo tretjega odlagalnega polja na odlagališču Mala Mežakla. Nadaljevala se bo prenova stavbe zdravstvenega doma in ureditve komunalne opreme za nova stanovanja pri TVD-ju Partizan. Začeli se bosta prenova vročevodnega sistema pri sodišču in gradnja novega vrtca.

Večina svetnikov podprla proračun

Večina svetnikov je nov predlog proračuna v prvem branju sprejela, podprlo ga je 18 od 25 prisotnih svetnikov. Župan jih je pred tem tudi opozoril, da občina brez sprejetega proračuna ne more začeti novih naložb in izvesti razpisov, od katerih so odvisna številna športna, kulturna in druga društva v občini.

Občina pa bo vsaj nekaj mesecev na začasnem financiranju, dokler proračun ne bo sprejet v drugem branju. Bohinec upa, da se bo to zgodilo februarja. Do takrat bo občinska uprava proučila predloge in pripombe, ki so jih podali svetniki, ter, kar je mogoče, vključila v končni predlog proračuna.

Svetnike skrbi zadolževanje občine

Nekatere svetnike še naprej moti načrtovano zadolževanje občine za 3,5 milijona evrov. Kot je opozorila Eva Mlakar z liste Za boljše Jesenice, bi jim posojilni potencial zelo prav prišel za projekte, ki bi bili sofinancirani iz evropskih sredstev. Prav tako je opozorila na padec zaupanja v župana in direktorico občinske uprave Vero Djurić Drozdek, pri kateri so bile ugotovljene nepravilnosti pri izplačilu nadur. Predlagala je omejitev pristojnosti župana pri prerazporejanju proračunskih sredstev.

Na padec zaupanja, ki je vodil do razpada koalicije, je opozoril tudi prejšnji župan Blaž Račič, ki je med drugim opozoril, da je v dveh letih občinsko upravo zapustilo kar 15 zaposlenih, s čimer je odšlo tudi ogromno znanja, ki je med drugim potrebno za pripravo projektov in pridobivanje nepovratnih sredstev, zato občina v zadnjih letih ni bila uspešna.

Direktorica občinske uprave je zagotovila, da so zaposlene nadomestili in poskrbeli, da delo ni trpelo. Župan pa je poudaril, da občinska uprava za pridobitev nepovratnih sredstev čaka na javne razpise, predvsem s področja mobilnosti, energetske sanacije, vzgoje in izobraževanje, športa ter inovativnih ekonomskih con. Za vodooskrbo pa naj bi bila glavnina sredstev zagotovljena iz dogovora za razvoj regij.

Župan je zavrnil očitek, da se občina preveč zadolžuje. Pojasnil je, da sta posojili, ki ju občina plačuje, iz let 2019 in 2020, medtem ko se v njegovem mandatu občina še ni zadolžila. Je na dnu lestvice občin po zadolženosti na prebivalca, poleg tega ima posojilnega potenciala še za 7,5 milijona evrov.

Račič je na drugi strani opozoril, da sta naložbeni in posojilni potencial občine skromna, občina pa mora v naslednjih 10 letih v vodovodno omrežje investirati 30 in v vročevodno sedem milijonov evrov. Potem so tu še želene naložbe v šole, vrtce, bazen, dvorano Podmežakla, gledališče in knjižnico. "Potrebe so znatne, zato je potreben res strateški premislek o ključnih projektih občine za naslednjih 10 let," je poudaril.