Soočenje je pripravil Center alternativne in avtonomne produkcije in kandidate povprašal o njihovih stališčih do problematike, ki morda ne pride vsak dan na dnevne rede mestnih oblasti.

Kandidat LDS-a Milan Razdevšek se je zavzel za to, da bi v vseh občinskih podjetjih del enostavnih del ponudili področju socialnega podjetništva, medtem ko je kandidat SLS-a in aktualni podžupan Milan Mikl zatrdil, da zakonodaja preobrazbo javnih v socialna podjetja onemogoča. Kandidat NSi-ja Avgust Heričko meni, da se premalo izkorišča mariborska razvojna agencija, kandidat SSN-a Franc Jesenek pa v socialnem podjetništvu ne vidi pravega smisla.

Kandidat Liste za Maribor Andrej Ketiš je prepričan, da bi morali v Mariboru več narediti za znanstveno-raziskovalni park, ki bi ustvaril pogoje za nastanek novih podjetij. Nestrankarski kandidat Andrej Fištravec vidi vzore v sosednjem Gradcu, javna podjetja pa bi po njegovem mnenju tudi sicer morala biti del socialnega podjetništva, saj dobiček ne bi smel biti v prvem planu.

Kako izboljšati samooskrbo?
Večina kandidatov podpira tudi izboljšanje stanja lokalne samopreskrbe s hrano. Heričko je dejal, da ljudje danes zaradi krize bolj kot o zdravi, razmišljajo o poceni hrani, Fištravec bi nadaljeval podobne projekte, kot so lani vzpostavljene Urbane brazde, tudi v drugih delih mesta, predvsem pa bi se posvetil pridelavi ekološke prehrane. Jesenek bi spodbujal vrnitev k vrtičkarstvu, Ketiš pa bi dal več možnosti za prodajo pridelkov tamkajšnjim pridelovalcem.

Mikl je povedal, da je mestna občina za spodbujanje lokalne preskrbe letos namenila 55.000 evrov in da si prizadevajo, da bi še več lokalnih pridelkov končalo tudi na krožnikih v vrtcih in osnovnih šolah. Kandidatka stranke Glas žensk Monika Piberl bi več vložila v promocijo, predvsem pa v to, da bi tovrstni izdelki ljudem postali cenovno dostopnejši. Da je samooskrba zaveza prihodnosti, pa je dejal Razdevšek.

Složno o kolesarjih, ne pa tudi o Romih
Vsi kandidati so potrdili svojo zavezanost nadaljnjemu razvoju kolesarske mreže v Mariboru, a so bili pri tem nekateri tudi realni, saj je treba porabo denarja v ta namen prilagoditi tudi razmeram v mestni blagajni.

Manj složni so bili okoli romske problematike v mestu. Medtem ko bi Jesenek Romom dal svojega predstavnika v mestnem svetu, so bili nekateri mnenja, da morajo biti v mestu vsi prebivalci obravnavani enakopravno in brez privilegijev. Mikl pravi, da se je v zadnjem obdobju na tem področju naredilo kar nekaj, Fištravec pa meni, da ima mestna občina tudi na tem področju težave v komunikaciji s civilno družbo.