Ta sodoben in lepo urejen hram, ki pa še ni povsem dokončan, so gradili kar dve leti s pomočjo številnih izvajalcev, domačinov in prijateljev. V njem so seveda prostori za predelavo grozdja in hranjenje vina, pa tudi drugi namenjeni pokušanju in druženju.

Hram so poimenovali Hiša frankinje, kar po besedah Lojzeta Kerina mlajšega ni naključje, saj ugotavlja, da ga je ta vinska sorta spremljala vse od rojstva, ko je oče njemu v čast posadil prvi vinograd. Lojzi, kot ga kličejo prijatelji, o tem pravi: »Frankinja me je vseskozi navduševala. Tudi diplomo sem pisal o modri frankinji. Imamo kar precej trt posejanih s to sorto in kar 7 različnih vin iz modre frankinje, bili smo šampioni modre frankinje na Festivalu modre frankinje v Sevnici leta 2012. Mislim, da je to kar nekaj razlogov, da smo se za zlahka odločili, da zgradimo hišo frankinje.«

Prepričan je, da je modra frankinja najbolj kakovostna in perspektivna rdeča vinska sorta v posavski vinorodni deželi, zato jo raziskuje, razvija in neguje. Ob tem dodaja: »S to pridobitvijo želimo, da bi bili na nek način ambasadorji dobrih dolenjskih vin, še posebej modre frankinje. Sicer je cviček res naša nepogrešljiva in najbolj razširjena blagovna znamka, mi pa bi temu radi dodali še kaj več.«

Družina Kerin iz Straže pri Krškem se je pred leti posvečala sadjarstvu, zadnja leta pa je vse bolj v ospredju pri njih vinogradništvo. Pred leti so začeli z manjšim vinogradom s 500 trtami. Od leta 1997 pa vinograde širijo in obnavljajo, tako imajo zdaj že 28 tisoč trt, na katerih pridelajo letno okoli 60 tisoč litrov vina.

Alojz Kerin, ki je vinogradništvo z veseljem predal najstarejšemu sinu o tej panogi pove: »V naših vinogradih pridelujemo predvsem cviček in od njega tudi živimo. Ogromno poudarka dajemo modri frankinji, ki je zelo obetavna in vse bolj cenjena sorta. Obenem se zelo trudimo pri sivem pinoju, s šardonejem, v bodoče bomo poskusil tudi kaj narediti s kraljevino, ki je stara avtohtona trta in je osnova za cviček.«

Sama hiša frankinje je sodobno zasnovana. Zgoraj se nahaja uvodni tehnološki del za predelavo grozdja, ki se nadaljuje v osrčju hiše s kapaciteto proizvodnje okoli 100.000 litrov vina. Ob tehnološkem delu kleti je tenkočutno dodelana zorilna klet z lesenimi sodi in manjšo prodajalno, iz katere se lahko po zavitem hodniku sprehodimo do hišne vinoteke. V zgornjem delu se nahaja ob straneh tudi odprt večji pogostitveno-družabni prostor, ki sprejme več kot 200 oseb, grandioznost prostora pa daje masivno hrastovo ostrešje, pravijo Kerinovi, kjer v vinogradu pomaga vsa precej številčna družina.

In ker Kerinovi vino ne predeluje samo zaradi zaslužka, ampak z ljubeznijo in za to vino tudi živijo, se jim za obisk zagotovo ni treba bati.

Goran Rovan, TV Slovenija