Nastala je v sodelovanju s Kulturnima domoma v Gorici in Novi Gorici ter z Zavodom AREA57/15. Namenjena je prebivalcem obeh mest ob meji in okolice, predvsem pa turistom, ki prihajajo na Trg Evrope, ki ga je nekdaj delila razvpita železna ograja.

Vstop Slovenije v Evropsko unijo smo leta 2004 pompozno zaznamovali prav na trgu pred novogoriško železniško postajo. Trgu, ki je bil desetletja zaznamovan z visoko železno ograjo. Po padcu fizične meje, po rušenju ograje, so trg s simbolnim mozaikom, ki ponazarja padec mejnih kamnov, poimenovali Trg Evrope. Postal naj bi skupna točka obeh Goric. Čezmejno stičišče. Toda čezmejni trg ni nikoli zares zaživel! Nova spodbuda bo skupna čezmejna informacijska točka v več kot stoletni stavbi železniške postaje ob Trgu Evrope.

Padec meje je (bila) priložnost
Pavla Jarc, direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, ki je poleg slovenskega Kulturnega doma v Gorici v Italiji in Zavoda Area 75/15 pobudnica čezmejne akcije, je prepričana: "Padec meje nam je zagotovo ponudil možnost za lažje in boljše sobivanje, za skupno življenje tako Goričanov kot Novogoričanov. Padec meje nam je tudi dal priložnost, da z urbanističnega vidika kreiramo skupne točke urbanega druženja. In Trg Evrope je zagotovo ena taka točka, kjer se dve mesti najbolj nazorno stikata. Zato smo začutili potrebo, da ta trg začnemo plemenititi z vsebinami, ki bodo povezovale prebivalce obeh Goric in tudi širše. Tako je nastal projekt kulturno-informacijska stična točka."

Premaknimo mrtvilo na meji
Kristina Markova, vodja Zavoda Area 57/15, partnerja v tem čezmejnem projektu, je povedala, da je čezmejna informacijska točka zrasla na podlagi potreb ljudi ob meji: "Mi mladi se gibljemo na obeh straneh meje - tako v Gorici kot v Novi Gorici. Za nas meja ni ne fizična, ne miselna ovira. Manjkajo pa nam osnovni podatki, kaj se dogaja na vsaki strani nekdanje mejne črte. Zato smo začutili potrebo, da na neki skupni točki – kar Trg Evrope zagotovo je – vzpostavimo informacijski portal za vse. Res pa je, da orjemo ledino. Skupnih akcij je (pre)malo, skupni trg je mrtev. Vendar verjamem v naš skupni projekt in dokazali bomo, da mesti lahko dihata skupaj."

Nicola Montemorra, član Zavoda Area 57/15 iz sosednje Gorice, je prav tako optimističen: "Predolgo, več kot desetletje, je ta čezmejni trg sameval. Verjamem pa, da bomo mi zapolnili ta prostor, to vrzel, ki je po padcu meje zevala na skupni mejni črti. Sploh ob dejstvu, da sta tako novogoriška 110-letna železniška postaja in stoletje mlajši čezmejni Trg Evrope pravi magnet za turiste. Le pet je še takšnih skupnih čezmejnih mest oziroma prostorov v Evropi. In po tem smo lahko prepoznavni!"

Informacije najprej someščanom
V kulturno-informacijski točki v prostorih novogoriške železniške postaje bodo na voljo informacije o kulturnem dogajanju v obeh mestih ob meji in njuni okolici, o turističnih in vseh drugih znamenitostih čezmejnega skupnega prostora. Pravzaprav vse, kar turiste zanima.

Igor Komel, direktor slovenskega Kulturnega doma v Gorici, ob tem poudarja: "Prav je, da smo skupaj z novogoriškim Kulturnim domom in Zavodom Area 57/15 vzpostavili infotočko za turiste, torej za vse, ki prihajajo v ta naš skupni prostor. Toda najprej naj bodo vse te informacije za ljudi ob meji. Za vse nas. Goričani namreč ne vemo, kaj se dogaja v Novi Gorici, Novogoričani pa niso obveščeni o dogajanju v Gorici v Italiji."

Pavla Jarc iz novogoriškega Kulturnega doma je napovedala, da bodo informacijsko točko na meji nadgradili: "Tu bomo dajali informacije 'v živo'. Pripravljamo pa tudi dvojezični spletni portal, kjer bodo najprej informacije za turiste in domačine, zatem pa nadgradnja informacij o zgodovini, arhitekturi, urbanizmu tega zanimivega somestja, kjer se srečujeta tisočletna (Gorica) in še ne stoletna (Nova Gorica) arhitektura."

Čezmejni trg zdaj (žal) parkirišče
Kulturna stična točka je prvi premik v skupni ponudbi dveh sosednjih Goric. Ko so pred dobrim desetletjem čezmejni trg uredili (na poimenovanje Trg Evrope je čakal še kar nekaj časa …), so bile zamisli o čezmejnem dogajanju visokoleteče. Toda žal se niso uresničile. Danes je skupni trg (eden redkih evropskih fenomenov) le odlagališče za pločevino.

Je parkirišče ... Igor Komel iz slovenskega Kulturnega doma v Gorici v Italiji je kritičen: "V tem trenutku ni politične volje, da bi skupni slovensko-italijansko-furlanski prostor zares zaživel. Jaz prihajam iz Gorice. Našemu goriškemu županu Romoliju je čezmejni trg 'nebodigatreba'. Noče niti slišati o oživljanju, o prireditvah na meji, o prostorskem sožitju s sosednjo Novo Gorico. To mu je trn v peti … Pri novogoriškem županu Mateju Arčonu na srečo vidim malce več elana." Pavla Jarc iz novogoriškega Kulturnega doma pritrjuje: "Fizične meje so padle, ostaja pa med nami še veliko mentalnih ovir in predsodkov." Čezmejna skupna točka jih bo skušala preseči.