"Danes je za nas težek, žalosten dan," je dejala županja Romana Lesjak. Vse od najave zaprtja je opravila veliko razgovorov in si prizadevala za to, da bi NLB ohranila podružnico v Črni, zato je ob zaprtju zelo razočarana. "To kaže na to, da je v naši državi, ki se deklarira za socialno državo, kapital tisti, ki prevladuje," je dejala okoli 40 zbranim krajanom in navzočim predstavnikom medijev.
V kraju se zapira edina bančna poslovalnica, s tem pa se predvsem starejšim onemogoča opravljanje bančnih storitev na banki, je poudarila. "To se mi zdi s strani naše države nedopustno. Obsojam vse tiste, ki so imeli možnost ukrepati, pa niso," je bila ostra Lesjakova, ki je, kot je dejala, prizadeta tako osebno kot v vlogi županje. Prepričana je, da je pri tem šlo popolnoma za politično vprašanje o tem, kakšen odnos ima država do podeželja. Pred banko je danes tudi prižgala svečo.

"Zelo smo razočarani. Mi se trudimo, da je kraj lep, tekmujemo na raznih prireditvah, da bi naš kraj čim bolj širše prepoznali, država pa nam praktično krade osnovne stvari, ki nam pripadajo," je med drugim za STA dejal častni občan Črne Peter Kropivnik in izpostavil predvsem starejše, za katere odsotnost bančne poslovalnice predstavlja breme, saj so vezani na prevoz, če želijo obiskovati najbližjo poslovalnico NLB-ja v najmanj osem kilometrov oddaljeni Mežici.

Občina je medtem že iskala druge možnosti za občane in ponudbe posredovala vsem bankam, je povedala županja. Nova KBM že ima na črnjanski pošti odprto poštno okence, danes pa v Črno na pogovor z županjo prihajajo tudi predstavniki Delavske hranilnice, je dodala.

Poslovalnica NLB-ja v Črni na Koroškem sicer ni edina, ki jo s koncem novembra zapira NLB. Skupno zapira 14 poslovalnic po Sloveniji, zaprtje še ene je predvideno kasneje. NLB mora poslovalnice zapreti zato, ker Slovenija ni izpolnila prvotne zaveze Evropski komisiji za delno privatizacijo NLB-ja do konca leta 2017.

Županja je skupaj z nekaterimi krajani danes iz prostorov banke NLB, kjer so bili na ogled, odnesla tudi srebrnike iz 16. in 17. stoletja, ki so jih leta 1994 našli na kmetiji Matvoz. Odslej bodo zlatniki razstavljeni skupaj s črnjansko etnološke zbirko.

Krajani obžalujejo, da kraj zapušča institucija, ki je za zanje pomembna.