"Korošci smo danes na tem sestanku doživeli popolni šok," je dejal član odbora za izgradnjo 3. razvojne osi in koordinator mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik. Opozoril je, da se zdaj predlagana časovnica bistveno razlikuje od lani poleti podpisanega protokola, ki ga je takratni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič podpisal s predstavniki koroške in savinjsko-šaleške regije.
Po predstavljenem predlogu Darsa se začetek gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec, predviden za konec leta 2019, zamika za eno leto, medtem ko je dokončanje gradnje tega odseka, ki je v protokolu predvideno v letu 2023, po novem predvideno v letu 2026.
Ob tem je negotova tudi prihodnost vmesnega odseka, to je odseka od avtoceste oz. od Šentruperta do Velenja, za katerega je vložena zahteva za ustavno presojo državnega prostorskega načrta, dejavnosti glede projektiranja tega odseka pa so zaradi tega prekinjene. Po informacijah z današnjega sestanka naj bi ustavno sodišče odločitev o tem sprejelo predvidoma spomladi prihodnje leto, je dejal Verhovnik.
Korošci so tudi razočarani zaradi zamika načrtov glede nadaljevanja načrtovanja in gradnje hitre ceste od Slovenj Gradca naprej proti severu. Za oba odseka od Slovenj Gradca do Holmca je po protokolu zaključek umeščanja v prostor predviden junija 2020, Dars pa po novem predvideva, da se na odseku Slovenj Gradec–Dravograd (Otiški Vrh) umeščanje konča marca 2021, medtem ko na odseku od Dravograda do Holmca januarja 2023.
"Takšni zamiki so za nas nesprejemljivi," je dejal Verhovnik in dodal, da je odbor za izgradnjo 3. razvojne osi Darsov danes predstavljen časovni načrt zavrnil, saj se bistveno razlikuje od dogovorjenega s protokolom. Verhovnik je ob tem opozoril, da so pri pripravi protokola sodelovale strokovne službe, ki bi morale že takrat predstaviti realne roke. "Očitno je nekdo tukaj nagajal ali zavajal javnost in 100.000 ljudi, ki so odvisni od projekta," je bil kritičen Verhovnik.
Od Darsa zato do 10. januarja prihodnje leto pričakujejo nov predlog časovnega poteka projekta, za katerega upa, da bo sprejemljivejši. "V nasprotnem primeru bomo mi kot iniciativa pozvali svet koroške regije in svet savinjsko-šaleške regije, da sprejmemo ukrepe državljanske nepokorščine," je dodal Verhovnik.
Pritožba premierju
O ugotovitvah bodo obvestili tudi predsednika vlade Marjana Šarca, je napovedal in dodal, da z danes pripravljeno časovnico tudi na ministrstvu za infrastrukturo niso zadovoljni.
Na sestanku ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki projekt tretje razvojne osi izpostavlja kot enega od treh najpomembnejših v njenem mandatu na mestu ministrice, ni bila navzoča, saj je v Bruslju, kjer je v povezavi s tem v izjavi za medije spomnila, da je tretja razvojna os eden izmed treh največjih oz. najpomembnejših projektov, ki jih je poudarila na začetku mandata kot ministrica za infrastrukturo.
Dodala je, da je njen predhodnik, minister Gašperšič, podpisal protokol z občinami, kjer je določil datum začetka gradnje, "vendar ta datum na žalost z izvajalcem in investitorjem, torej Darsom, ni bil usklajen". Njena zaveza je, kot je dejala, da bodo skupaj z Darsom naredili najkrajšo mogočo časovnico. Ob tem je obljubila, da bodo poskusili zdaj predvidene nove roke "maksimalno časovno skrajšati", da pa sama nerealnih obljub ne daje. Korošci bodo po njenih besedah morali vprašati tiste, ki so bili pred njo, "zakaj so jih pravzaprav zavajali". Na sestanku je sodelovala državna sekretarka z ministrstva Nina Mauhler in še predstavniki nekaterih drugih ustanov.
Po sestanku je v pisnem sporočilu zapisala, da so na ministrstvu glede trase Velenje–Slovenj Gradec "zelo nezadovoljni s pripravo nove časovnice", zato so od Darsa zahtevali pripravo "nove, realnejše časovnice", ki jo pričakujejo na ponovnem sestanku v prvi polovici januarja. "Zahtevali smo tudi, da se sestankov odslej udeležuje tudi predsednik uprave Darsa. Argumente za kar triletni zamik je namreč težko sprejeti," je poudarila Mauhlerjeva.
Dars: Roki so nerealni
V Darsu, ki je izvajalec in investitor projekta, so poudarili, da Dars ni bil podpisnik omenjenega protokola in da so roki v protokolu nerealni. Tokrat so predstavili časovnico, ki poskuša v čim večji meri slediti časovnici iz protokola, vendar vključuje zamik začetka izdelave projektne dokumentacije, spremembe, povezane z novo gradbeno zakonodajo, pogoje okoljevarstvenega soglasja in pogoje oz. tehnologijo gradnje na zelo zahtevnem, 17,5-kilometrskem odseku Velenje–Slovenj Gradec.
Na tem odseku so med drugim predvideni dva dvocevna predora, en enocevni predor, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, šest podvozov, štirje nadvozi, sedem mostov in 21 regulacij vodotokov.
Časovnica ni odvisna le od investitorja
Za izgradnjo trase je predvidena pridobitev več gradbenih dovoljenj, sama časovnica pa, kot poudarjajo v Darsu, ni odvisna zgolj od investitorja, ampak tudi od drugih deležnikov, ki so vključeni v zakonsko predpisane postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo.
"Ob predpostavki, da bodo pridobivanje zemljišč in druge dejavnosti potekale skladno s terminskim načrtom, in ob upoštevanju, da ne bo pritožb v času razpisov za izbiro izvajalcev, je začetek izvajanja pripravljalnih del v okviru predmetne investicije predviden konec leta 2020," so časovni načrt za začetek gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec še pojasnili v Darsu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje