Kako rešiti biljenski zaščitni znak, "f'rnažo", se v občini Miren - Kostanjevica sprašujejo že vse, odkar so jo brezplačno dobili. Goriške opekarne, ki so peči v opekarni ugasnile na začetku devetdesetih let, so celoten industrijski kompleks podarile občini. Vendar je bilo že ob sprejemu "darila" prejšnji občinski vladi jasno, da denarja za obnovo, oživitev in vzdrževanje opekarne ni in da ga v občinskih proračunih kmalu niti ne bo. Ko je po skoraj četrt stoletja nekdanji mirensko-kostanjeviški župan Zlatko Martin - Marušič na volitvah izgubil oblast, je nerešeno industrijsko dediščino prepustil nasledniku, županu Mauriciju Humarju. Ta je ustanovil delovno skupino za f'rnažo – ki pa v zaukazanem roku ni pripravila rešitve za opekarsko dediščino v Biljah. Potem se je pojavil zasebni podjetnik, ki je pripravljen biljensko opekarno obnoviti, v njej zagnati proizvodnjo – in sicer obrat za elektrostatično prašno barvanje. Župan je Biljence sklical na zbor krajanov, da bo podjetnikovo pobudo predstavil, vendar sta oba – župan in podjetnik – "pogorela"!

F'rnaža v zasebne roke le za deset tisočakov?
Celotno opekarno – v Biljah so bile nekoč pravzaprav štiri f'rnaže – bi občina zasebnemu podjetniku "prodala" le za deset tisoč evrov. Resda je zgodovinski industrijski obrat občina dobila zastonj, toda pot iz javne v zasebno last vendarle ne more biti tako preprosta. Župan Mauricij Humar je na očitke krajanov o razprodaji občinske lastnine - na štiri ure trajajočem zboru - odgovoril: "Zavedam se, da opekarne, ki je v občinski lasti, ne moremo odtujiti brez javnega razpisa. Prodajo bomo objavili javno. Toda zavedati se morate tudi vi, da za frnažo ne moremo postavljati visoke cene. Pred enim letom smo imeli cenitev in ugotovili so, da objekt nima nikakršne uporabne vrednosti, saj je v propadanju. Poleg tega nima skoraj nič funkcionalnega zemljišča. Zato smo za neko izhodiščno prodajno ceno postavili deset tisočakov. Če bo kateri koli kupec pripravljen odšteti več, prav … Toda statični pregled opekane je pokazal, da bo moral tisti, ki jo kupi, vanjo takoj vložiti najmanj pol milijona evrov, da objekt sploh stoji. Streha propada, oken ni, pročelje razpada, dimnik je treba obnoviti …"

Zasebni podjetnik bi vložil pol milijona
Na zboru krajanov je zasebni podjetnik Borče Mitovski, lastnik družbe Stopa, d. o. o., predstavil svojo podjetniško vizijo za biljensko opekarno. Vizijo, ki bi frnaži ohranila spomeniško vrednost in dala podjetniški zagon kraju: "Takoj bom rešil streho, pročelje in okna opekarne. Ob tem me nadzira tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Celotna obnova bo potekala pod njihovim budnim očesom. V prvem nadstropju opekarne bom postavil linijsko komoro za elektrostatično prašno barvanje. Objekt smo statično pregledali, lakirna komora je lahko v prvem nadstropju. Zame kot podjetnika je opekarna na izjemno dobri lokaciji – blizu zemeljskega plina, ob cesti, blizu vse infrastrukture, ki jo potrebujem. Zato sem zainteresiran za ta objekt. Poleg tega pa imam tudi širšo vizijo. Tudi sam se zavzemam za ohranitev opekarske dediščine v Biljah in okolici. Vem, kaj Biljencem pomeni frnaža, zato moramo programom – opekarskemu muzeju, restavraciji, vaškim društvom itd. – pomagati. Tu moramo najti tudi drugi vire financiranja – od evropskega denarja do mednarodnih razpisov. Torej – jaz bom poskrbel za lupino opekarne in za zagon proizvodnje, potem pa moramo skupaj iskati programe."

Iz občinstva je na zboru krajanov padlo kar nekaj vprašanj - ali podjetnik sploh ima denar, ali ima finančno garancijo za takšno naložbo? Borče Mitovski je ob koncu zbora krajanov v naš mikrofon in kamero zatrdil, da pol milijona evrov za prvo fazo obnove biljenske opekarne ima.

Krajane je strah hrupa in smradu
Še več nezaupanja kot v finančno sposobnost zasebnega vlagatelja v biljensko opekarno je bilo pri krajanih glede napovedane proizvodnje. Biljence skrbijo hrup, onesnaženost, smrad, ki naj bi prihajali iz "lakirnice" v prvem nadstropju opekarne. Investitor Mitovski jim je odgovarjal z inšpekcijskimi poročili iz njegove zdajšnje lakirnice v Martinučih pri Renčah: "V rokah držim meritve, ki kažejo, da v zdajšnji lakirnici, ki je prav takšna, kot bi bila v biljenski opekarni, in ki je v 'zeleni coni' v Martinučih – ni ne hrupa ne onesnaževanja."

Krajane je tudi povabil v njegove zdajšnje proizvodne prostore, kjer se lahko na kraju samem prepričajo o vseh postopkih in vseh morebitnih vplivih na okolje iz zaprtih komor elektrostatičnega prašnega barvanja. Mitovski je zatrdil: "Pri tej lakirnici gre za hermetično zaprt sistem, brez emisij." Biljenci so ob ponovni vzpostavitvi proizvodnje v nekdanji opekarni opozarjali še na dodatno obremenitev soseske s tovornimi vozili in dostavo, ki bi bila za novo lakirnico. Med vsemi protesti proti podjetniku pa je bilo slišati tudi pristaše. Tako na primer krajana Aljaža Bizjaka: "Sam podjetnikovo idejo pozdravljam in menim, da je prav, da se tudi nekaj profitabilne dejavnosti prinese v naš kraj. Poznam tudi postopek prašnega barvanja in vem, da to ni neka pretirana hrupna zadeva in če se bo res sledilo standardom, ki so postavljeni za to investicijo, mislim, da večjih težav ne bi smelo biti."

Biljenci imajo v rokavu še drugega asa
Kot smo prej že zapisali, je občina Miren-Kostanjevica pred časom imenovala delovno skupino, ki naj bi pripravila načrt za propadajočo opekarno. Skupina je s predstavitvijo načrtov zamujala. Zanimivo, prav za isti večerni zbor krajanov, ko so tehtali pobudo zasebnega podjetnika za revitalizacijo frnaže, pa je občinski delovni skupini uspelo pripraviti predstavitev svoje vizije oživitve opekarne. Skupino vodi Primož Nemec: "Mi delamo na daljši rok. V frnaži bi vzpostavili poslovno-raziskovalni center, ki bi med drugim analiziral stanje in usmeritve na področju turizma, podjetništva, zelene ekonomije in kulture. Pripravljamo nabor partnerskih organizacij, ki bi sodelovale pri naših projektih v frnaži, proučujemo mogoče vire financiranja. Skupaj z občino bi lahko ustanovili javni zavod in se tako resno lotili projekta. V opekarni bi postavili muzej prve svetovne vojne s poudarkom na begunski problematiki, tu bi bil zgodovinski študijski center, za obiskovalce tudi gostinska ponudba. Seveda bi v frnaži svoje mesto dobil muzej opekarstva. Naš cilj pa je, da se povežemo tudi z Goriškimi opekarnami in da oživimo celotno območje opekarstva v spodnji Vipavski dolini. Od opuščenih glinokopov, ki so naravna zatočišča ptic, do rekreacijskih con."

In od kod denar? Primož Nemec je prepričan, da bi prvo finančno injekcijo dobili s prodajo nekdanje upravne stavbe opekarne. S kupnino bi obnovili propadajočo streho biljenske opekarne, zaščitili objekt, da ne bi propadal – in si s tem "kupili" nekaj let za celovito rešitev opekarne v Biljah. Za nadaljnje projekte pa bi iskali predvsem čezmejna in evropska sredstva.

Podjetnika zavrnili, delovno skupino potrdili
Po štiriurnem dokazovanju vsake strani, tako podjetniške kot občinske delovne skupine, so krajani glasovali. Enajst jih je podprlo idejo podjetnika Mitovskega o kratkoročni rešitvi opekarne, 22 pa jih je bilo za dolgoročno in obsežnejše reševanje opekarske dediščine v Biljah. Ob vsem tem pa je dejstvo, da krajani Bilj ne odločajo prav o ničemer. Njihov glas ni obvezujoč za nikogar – ne za župana ne za občinski svet. Župan Mauricij Humar je sicer zatrdil, da bo občinskim svetnikom predstavil glasovanje krajanov, končna beseda pa bo svetniška. Oni bodo prižgali zeleno ali rdečo luč – ali podjetniku ali občinski delovni skupini.

Za občino je frnaža zanka okrog vratu
Župan Mauricij Humar, ki je propadajočo opekarno podedoval po prejšnjem županu, ta pa od Goriških opekarn – je jasen: "Občina nima denarja za obnovo in vzdrževanje frnaže. Dejstvo je – z občinskim denarjem je ne moremo obnoviti. Takoj bi potrebovali vsaj pol milijona evrov – s tem denarjem bi pravzaprav opekarski objekt le zaščitili s streho, obnovili bi pročelje in okna. Kje je še vse ostalo … Tu je treba vložiti vsaj še dva, tri milijone evrov. Iz občinskega proračuna ne moremo. Denar zdaj vlagamo v šole, vrtce na Vipavskem in Krasu. Ti so nujno potrebni obnove. To je prioriteta. Edini denar, ki ga imamo za opekarno, je 30 tisoč evrov za obnovo opekarskega dimnika. Dimnika, ki je zagotovo najbolj prepoznaven znak te vasi. To bomo naredili. Več ne moremo."