Kot še opozarjajo, v projektiranje ni bil vključen arhitekt. Odločitev o nadaljevanju ali prekinitvi projekta je zdaj v rokah direkcije za infrastrukturo.

Ker bi morali most še ta mesec porušiti in do začetka maja prihodnje leto zgraditi novega, se bo investitor - direkcija za infrastrukturo - najkasneje v tednu dni odločila, ali bo na željo domačinov projekt prekinila ali ne. To bi namreč pot do novega mostu podaljšalo za od tri do štiri leta, tvegali pa bi tudi odškodnino za izvajalca - družbo Adriaing iz Kopra, s katerim so že podpisali dobrih 600.000 evrov vredno pogodbo. Pod mostom čez Sočo je od začetka zgodbe preteklo sicer že precej vode. Direkcija za infrastrukturo je razpis za projektno dokumentacijo za nov most objavila že leta 2008. Zaradi slabe obveščenosti se je šele tik pred rušitvijo mostu zbrala skupina strokovnjakov iz okolice - arhitektov, krajinskih arhitektov, gradbenikov in drugih, med njimi je tudi krajinska arhitektka Nina Lipušček: "Smo si edini v eni stvari - projekt je bil peljan z izrazitim pomanjkanjem občutka za umeščanje takega objekta na tako pomembni lokaciji v prostor, s pomanjkanjem občutka za kulturno in zgodovinsko vrednost tega prostora in premalo občutka za komunikacijo z občani, ki ta most uporabljajo in ob njem živijo."
"Projektantski pogoji ne bi smeli ovirati oblikovanja"
Novi 11-metrski most bi bil sicer precej širši in v primeri z zdajšnjim z 1,7 metra širokim pločnikom, a zaradi zahtev direkcije za vode po boljši pretočnosti in poplavni varnosti le z delnim in neizrazitim lokom. Pri zadnjih večjih poplavah se je namreč voda zaustavila le meter pod mostom. Izdelek je tako rezultat projektnih pogojev, pojasnjuje Tomaž Willenpart z direkcije za infrastrukturo: "Omejitve so vezane na vodostaj Soče v izrednih razmerah, omejitve so zaradi varovanja okolja oz. naravnih danosti na brežini, v katero ne smemo posegati, omejitev so stanovanjski objekti, tako da ne smemo dvigovati ceste. Lahko smo samo zmanjšali lok, kar bo zagotovo pozitivno vplivalo na poplavno varnost gorvodno v smeri Tolmina."
Pogoji še ne omejujejo oblikovanja, nasprotujejo domačini. Novi most bi moral biti več kot zgolj siromašen tehnični premostitveni objekt, pravijo. Želijo si, da most, znan po atraktivnih skokih, po katerem Most na Soči, nekdaj Sv. Lucija na Mostu, še prej Ad Pontem, Pont st. Mauro in Maurus Brücke, nosi tudi ime, dopolnjuje ta pomembni prostor. Ne gre za posnemanje obstoječega mostu iz časa fašistične okupacije, dodaja Lipuščkova: "Niti pod razno tega ne pogojujemo z ohranjanjem tega loka, želimo si samo kakovostno oblikovan most, ki je kakovostno vpet v prostor."
Temu pritrjuje tudi domačinka, arhitektka Nataša Štrukelj: "Projektu kot tamemu ne nasprotujemo. Nasprotujemo pa postopku in načinu, kako se je ta projekt pripravljal. Pravzaprav ne morem razumeti, kako tako pametni možje niso pravočasno dojeli, kako se nihče ni vprašal, zakaj pri tako pomembnem objektu ne potrebujemo nekoga, ki se na umeščanje v prostor spozna. To je arhitekturna stroka in pri tem projektu o arhitektu ni bilo ne duha ne sluha."

Domačini se s kompromisom niso zadovoljili
Direkcija za infrastrukturo jim je sicer stopila naproti in ponudila kompromisne rešitve, ki jih zakon še dopušča, našteva vodja sektorja za investicije v ceste Willenpart: "Gre za zamenjavo kritine hodnika za pešce, npr. s kockami, tlakovci, drugačno varovanje oz. vizualno zaščito komunalne infrastrukture, ki je med obema nosilcema pod mostom, drugačno ograjo, možne so rešitve v voziščni konstrukciji, da se na primer umestijo določene kocke, če bi želeli, bi lahko celotni most oblekli v naravni kamen, čeprav je tudi sedanji most betonski." Domačinov to ni prepričalo, češ da ne gre le za lepotne popravke in da se je treba projekta lotiti celostno in od začetka. Z 18 glasovi za in 80 proti so projekt zavrnili.
Manjšina je bila sicer prepričana, da je zdaj za zaustavitev projekta in tovrstne pogovore prepozno. Predsednik Turističnega društva Most na Soči Rajko Leban razmišlja: "O tem bi se morali pogajati pred petimi leti, ko smo bili v fazi projektiranja, in bi danes imeli most tak, kot si ga želimo, zdaj pa imajo že izbranega izvajalca in bo potreben nov postopek, tako da se bomo lahko čez 10 let spet pogovarjali o enakem mostu." Mnogi - tudi predsednik Krajevne skupnosti Most na Soči Dušan Jermol - krivdo pripisujejo šumu v komunikaciji, saj je oddelek za okolje in prostor Občine Tolmin z načrti direkcije bil seznanjen. "Največja napaka je bila na strani Občine Tolmin, ker zadeve ni predstavila kraju in krajanom," je prepričan. Delno to priznava tudi župan Občine Tolmin Uroš Brežan. "Del krivde absolutno prevzemam tudi nase in na občino. Tudi na Mostu na Soči doslej ni bilo velike odzivnosti, čeprav se je vedelo zanj. Mislim, da je direkcija svojo vlogo odigrala korektno in da nam mora biti to lekcija, da izboljšamo komunikacijo med občino, krajevno skupnostjo in krajani."

Odločitev o nadaljevanju ali prekinitvi dobrih 600.000 evrov vrednega projekta, za katerega so doslej že porabili 40.000 evrov, je zdaj v rokah direkcije. Če bi postopek ustavili, bi to projekt po ocenah Willenparta podaljšalo za najmanj tri leta in pol. Promet čez most bi sicer razbremenila tudi načrtovana obvoznica. S prvim korakom obvoznice za Most na Soči in Volče so že začeli - idejne zasnove naj bi bile pripravljene konec januarja, sledila bo javna razgrnitev, medtem ko pričakujejo, da bo umeščanje v prostor trajalo kar sedem let.