Izredne krvodajalske akcije so se udeležili dijaki novogoriške srednje zdravstvene šole. Z današnjimi odvzemi so v šempetrskem centru že presegli 25 tisoč litrov zbrane darovane krvi v 15 letih.

Petdesettisoča darovalka življenjske tekočine na Goriškem je dijakinja Ivana Nikolova. Kri je darovala prvič: "Zelo lepa izkušnja, res! Svetujem vsakemu, ki se počuti dobro, ki je zdrav, da vsaj enkrat na leto daruje kri." Predstojnico šempetrskega Centra za transfuzijsko dejavnost, Janko Černe, razveseljuje predvsem vse več mladih med krvodajalci: "Spodbudno je, da je jubilejna, okrogla številka – petdesettisoči odvzem – prav v skupini naših najmlajših krvodajalcev, komaj osemnajstletnih dijakov in dijakinj. Na tokratni skupinski izredni odvzem so prišli pripravljeni, saj so vsi že v višjih letnikih novogoriške zdravstvene šole. Od 29, ki so prišli k nam, jih je kri darovalo kar 26."

Pred odvzemom krvi nič zbadanja
Pred vsakim odvzemom krvi seveda opravijo skrbni pregled. Darovalci so lahko zdravi posamezniki med 18. in 65. letom starosti, ki tehtajo več kot 50 kg, ki imajo vrednosti hemoglobina 135 g/l za moške in 125 g/l za ženske. Moški lahko kri darujejo na vsake 3 mesece, ženske pa na vsake 4 mesece. Zdravstveno osebje se z vsakim posameznikom posebej pogovori pred odvzemom krvi, za mlade darovalce pa ima Janka Černe še poseben napotek: "Pri mladini so moderni piercingi, tetovaže ... Zato opozarjamo, da tisti, ki tetovažo, piercing ali kakršno koli drugo prebadanje kože opravi v šestih mesecih pred odvzemom - seveda na tisti dan ne sme darovati krvi. Od prebadanja kože do udeležbe na krvodajalski akciji mora torej miniti vsaj pol leta."

V katerih primerih je še treba odložiti odvzem krvi in v katerih odvzema sploh ne smejo opraviti – si lahko preberete na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.

Krvodajalci nič več ob petkih
Pri nas kri daruje več kot 5 odstotkov prebivalcev. Vsak delovni dan od 350 do 400 krvodajalcev daruje življenjsko tekočino. Rdeči križ Slovenije organizira 1.150 krvodajalskih akcij na leto, od tega jih je 370 terenskih. V centrih za transfuzijsko dejavnost – razen v Izoli - pa krvi ne jemljejo več ob petkih. Neli Skočaj, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Nova Gorica, opozarja, da se zvesti krvodajalci s takšno spremembo urnika ne strinjajo: »Saj veste – marsikdo se je za darovanje krvi odločal prav konec tedna, ob petkih. Na dan odvzema ima prost delovni dan, potem pa mu ostane še konec tedna za počitek in nabiranje moči. Zato se je kar precej darovalcev iz Goriške preusmerilo v Izolo, kjer še vedno lahko daruješ kri tudi konec tedna.«

Delodajalci vse težje puščajo delavce na odvzem krvi
Krvodajalstvo je pri nas človekoljubno, za darovano kri ne dobiš nikakršnega plačila - le prost delovni dan. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo za plačo delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja. »Žal pa opažamo, da večji delodajalci vse težje puščajo svoje delavce na odvzem krvi,« opozarja Neli Skočaj z novogoriškega Rdečega križa. Darovalcu pa poleg prostega dne pripada še tradicionalna klobasa ali sendvič ter čaj in kava.

Lani sedem rekorderjev s sto odvzemi krvi
Kljub temu pa na Goriškem število krvodajalcem na srečo ne upada drastično. Janka Černe je povedala, da je bil največji osip pred petimi leti, zdaj pa vsako leto pride do 200 novih krvodajalcev: "In med našimi darovalci je tudi precej rekorderjev, ki so kri darovali že stokrat. Predstavljajte si: ob vsakem odvzemu darujejo dobre 4 decilitre krvi – koliko so torej že darovali oziroma kolikim so že pomagali rešiti življenje. Samo lani smo imeli sedem rekorderjev, ki so v svojih krvodajalskih letih že presegli številko stotih odvzemov krvi."

Slovenija s krvjo samozadostna
Transfuzijska dejavnost je v Sloveniji zaživela pred sedmimi desetletji. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da se danes le 62 držav sveta oskrbuje s krvjo na podlagi prostovoljnega in brezplačnega darovanja krvi, in Slovenija je ena od njih. In kar je najpomembneje - Slovenija je s preskrbo z darovano krvjo samozadostna. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. Za ponazoritev – kolikšne so potrebe po krvi – pa nekaj podatkov: pri srčni operaciji potrebujejo okoli 6 enot krvi, kar pomeni 6 krvodajalcev, pri operacijah rakastih novotvorb – 2 ali več enot krvi, kar pomeni 2 krvodajalca ali več, pri presaditvi jeter –od 5 do 20 enot krvi, kar pomeni od 5 do 20 krvodajalcev, ponesrečenci potrebujejo tudi do 30 enot krvi, kar pomeni do 30 krvodajalcev, pri zapletih ob porodu – 5 ali več enot krvi, kar pomeni 5 ali več krvodajalcev ...

Trenutne potrebe po krvi
Koliko krvi vsak trenutek potrebujejo oziroma katere krvne skupine primanjkujejo – lahko vsak trenutek preverite na spletnih straneh Zavoda RS za transfuzijsko medicino. Te dni iščejo predvsem krvodajalce 0 Rh D negativne in B Rh D negativne skupine. Sicer pa so potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin nepredvidljive in večinoma sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0. Skupino A ima približno 40 odstotkov prebivalstva, skupino 0 ima 38 odstotkov, krvne skupine B je 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno 7 odstotkov ljudi). RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le slaba petina prebivalstva.

Obnovljen transfuzijski oddelek
Odvzem na transfuzijskem oddelku v stari stavbi šempetrske bolnišnice je zdaj v izjemno prijetnem okolju. Prostore so namreč popolnoma obnovili. Naložbo je kril državni Zavod za transfuzijsko medicino, obnova je stala 700 tisoč evrov. Direktorica šempetrske bolnišnice dr. Nataša Fikfak: "Ta bolnišnična stavba je stara 60, pravzaprav že skoraj 70 let. Obnova je bila nujno potrebna. Pa ne le zaradi neprimernih prostorov, ampak tudi zaradi logističnih zahtev transfuzijskega centra. Ta ima zdaj popolnoma ločen vhod, funkcionalno in lokacijsko pa transfuzijski center jemljemo kot del naše bolnišnice. Za nas je velika prednost, da so tako blizu,
da so praktično umeščeni znotraj bolnišnice, in da lahko center tako poskrbi za naše potrebe, kadarkoli potrebujemo kri."

Vsakič, ko boste darovali 450 ml življenjske tekočine, pa se zavedajte – da nekomu rešujete življenje. In zato je tudi geslo transfuzijske dejavnosti v Sloveniji »Z vami življenje teče dalje«.

Mojca Dumančič, TV Slovenija