V Šaleški dolini so zaradi izkopavanja premoga nastala številna jezera različnih globin. Raven vode v Velenjskem jezeru je skoraj za osem metrov višja kot v Šoštanjskem. Na nasipu, ki so ga postavili med jezeroma, pa so zdaj nastale razpoke. Če bi se nasip sesedel, bi polovico Šoštanja zalila voda, opozarja poveljnik tamkajšnje civilne zaščite Peter Radoja: "Ta udarni val bi zagotovo prelil šoštanjski nasip in bi poplavil velik del Šoštanja, vse do soteske Penk. Voda bi zalila od 50 do 100 hiš."
Vedno manj materiala za dograjevanje nasipa
Nasip se ves čas pogreza, saj pod njim velenjski rudarji kopljejo premog, a ga sproti dograjujejo z mešanico pepela in sadre iz Termoelektrarne Šoštanj. V premogovniku Velenje priznavajo, da trenutno primanjkuje materiala za utrjevanje nasipa, vendar za zrušitev ni nevarnosti: "Tega materiala je toliko, kolikor premoga termoelektrarna od nas odkupi. Trenutno so pogrezi večji od količine materiala, ki ga ta hip dobimo, a v daljšem časovnem obdobju se vse izravna."
Bi nasip lahko porušil potres?
V Premogovniku Velenje zatrjujejo, da nasip ne bi popustil niti ob potresu. Vodja tehničnega področja Drago Potočnik pojasnjuje, da je nasip na najožjem delu širok več kot 400 metrov, varen pa bi bil že, če bi bil širok 150 metrov, so izračunali njihovi statiki. "Mislim, da je tako za varnost dobro poskrbljeno. Tudi ko bodo končali z odkopavanjem, bo nasip še vedno širši od 150 metrov."
A arhitektka in občinska svetnica Občine Šoštanj Mateja Kumer se boji, da bi ta brana lahko popustila že ob naslednjem manjšem tresljaju, saj naj bi bil material, ki ga vgrajujejo, vedno slabši. Nasip poka in vanj pronica voda, na njem so nastala manjša jezera. "Zaradi izkopavanja premoga se zemlja ves čas trese. Po mojem, bi že en velik tresljaj lahko povzročil katastrofo. Tudi sama živim na območju, kjer se pod hišami izvajajo izkopi in vsak dan čutim te tresljaje," pravi Kumerjeva.
Razpoke v nasipu le kaplja čez rob
Šoštanjčani se ves čas pritožujejo tudi na smradom, ki se širi v njihovi okolici. Iz zračnika premogovnika namreč na površje odvajajo pline, ki nastajajo pri izkopavanju premoga. "V časopisu Slovenec so leta 1931 zapisali, da je Šoštanj metropola tega dela Slovenije. Bili smo družbeno in kulturno razvito mesto, tukaj so se razvile terme in živeli smo v popolnoma drugačnem duhu kot pa danes. Te industrije so nas izčrpale, številni ljudje so se izselili, saj tukaj ni mogoče ustvarjalno živeti, Šoštanj je postal spalno naselje," zaključuje Mateja Kumer.
V Premogovniku Velenje razumejo stisko Šoštanjčanov, a poudarjajo, da so strahovi pred poplavljanjem jezera neutemeljeni. Obljubljajo, da bodo razpoke v nasipu zakrpali, manjša jezera na njem pa izsušili.

Matija Mastnak, Radio Slovenija
Foto: Bralec, Dušan Dobnik, Vili Mrvljak