Dozdajšnja vršilka dolžnosti direktorice koroške bolnišnice Jasna Uranjek, ki se ji enoletni mandat na tem mestu izteka 20. junija, namreč ni želela nadaljevati vodenja bolnišnice in se vrača na delovno mesto zdravnice anesteziologinje.

Priprava na dvotirno upravljanje
Kot je na novinarski konferenci po četrtkovi seji sveta zavoda povedala Uranjekova, je sama predlagala Lavreta za to funkcijo, saj bolnišnico kot nekdanji direktor dobro pozna in bo lahko delo nadaljeval. Ob tem je Uranjekova, tako kot predsednik sveta bolnišnice Ksandi Javornik, izpostavila dolgotrajnost postopkov pri spreminjanju aktov bolnišnice. Te namreč v bolnišnici želijo spremeniti tako, da bo v prihodnje vodenje bolnišnice dvotirno, in sicer s poslovnim in strokovnim direktorjem, medtem ko je zdaj predviden samo en direktor z več pomočniki.

Spremembe ustanovitvenega akta in statuta pa z ministrstvom za zdravje usklajujejo že več mesecev. "Dejansko smo po razgovorih z ministrstvom za zdravje računali, da bo to dokončano že v marcu, ampak še danes ni. Pred vrati so dopusti, tako da ne verjamemo, da bi se to dokončalo čez poletje," je povedal Javornik in dodal, da so še na četrtkovi seji sveta zavoda sprejeli nekatere popravke, ki so jih poslali v potrditev na ministrstvo. Ko bodo spremembe potrjene, bodo objavili razpisa za oba direktorja. To bo predvidoma v jeseni, ocenjuje.

Kup nepredvidenih stroškov
Zdajšnje vodstvo bolnišnice je člane sveta zavoda v četrtek seznanilo tudi z nepredvidenimi stroški, ki so nastali ob selitvi v nove prostore. Teh je ob skupno 42 milijonov evrov vredni naložbi v nove prostore nastalo za okoli 780.000 evrov. Od tega okoli 280.000 evrov predstavljajo nepredvideni materialni stroški, preostalo pa je ocenjeni izpad programa in s tem povezanih prihodkov. Bolnišnica je glede tega že seznanila tudi ministrstvo za zdravje, od katerega pričakuje finančno in strokovno pomoč. So pa ti stroški močno obremenili tekoče poslovanje bolnišnice v aprilu in maju, zato je morala bolnišnica za zagotavljanje likvidnosti oz. za izplačilo plač in regresa najeti tudi posojilo, z dobavitelji pa se dogovarja za odloge plačil.

Kaj se dogaja v Topolšici
Slovenjgraška bolnišnica, ki je pred kratkim uspešno prestala presojo za pridobitev ISO-standarda kakovosti z dodatkom za področje zdravstvene dejavnosti, pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v Bolnišnici Topolšica, ki jo ministrstvo za zdravje želi priključiti k Splošni bolnišnici Celje.

V Bolnišnico Topolšica namreč iz Koroške pošiljajo letno nekaj sto bolnikov na pulmološko obravnavo in zdravljenje, hkrati Bolnišnica Topolšica spada pod isto regijo oz. območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Pomembno je, da program, ki ga izvaja Bolnišnica Topolšica, ostane znotraj regije," je danes poudarila Uranjekova, ki je zaskrbljena tudi zato, ker se ministrstvo za zdravje glede reševanja razmer v Topolšici in načrtovanih sprememb ni nikoli doslej pozanimalo tudi v Slovenj Gradcu, saj sta namreč bolnišnici v več segmentih povezani.