Licitacijo vseskozi pripravljajo prizadevni člani razborskega Kulturnega, športnega in turističnega društva Blaž Jurko, ki ga zdaj vodi Matej Imperl. Začeli so pred 15 leti, letos je bila licitacija že 16. Tudi tokrat je ta potekala pod strokovnim vodstvom dr. Stehinoviča, specialista za leve in desne krače (Janko Gorjup) in licitatorja Jožeta Imperla. Ta obiskovalce vedno prepriča, da pokupijo vse, in to po pravih cenah. Imperl to pojasnjuje: »To je vse preplačano. Ljudje vedo, za kaj gre. Pač obnavljamo to cerkvico sv. Jošta in v ta namen tudi dajejo. Domače gospodinje pripravijo tudi dobro malico, spečejo kruh, ne manjka kuhanega vina in pustnih krofov. Tako se ljudje tudi malo družimo in smo dobre volje, zaradi česar se tudi kmalu mal bolj razveže denarnica in obiskovalci radi prispevajo.« Letos so tako zbrali skoraj poldrugi tisočak evrov.

Običaj licitacije krač in drugih suhomesnatih izdelkov pri sv. Joštu pod Lisco, ki je bila zgrajena ob koncu 17. stoletja, so ponovno obudili leta 1998 na pobudo takratnega župnika Karla Geržana z namenom, da z zbranim denarjem obnovijo lesene cerkvene kipe, ki so jih v devetdesetih letih odnesli tatovi. Kasneje so zbrani denar porabili, da so na tamkajšnji cerkvici namestili še nova vhodna vrata in okna v zvoniku, leta 2003 so popravili streho in namestili žlebove, leta 2006 pa so denar porabili za obnovo nosilne plošče, polaganje cerkvenih tlakov, beljenje notranjosti strehe in za nove klopi. Zdaj že nekaj let zapored pripravljajo licitacijo za obnovo cerkvene fasade. In prepričani so, da jim bo to letos tudi uspelo, je pojasnil Dani Vidic, eden od pobudnikov licitacije: »Mislim, da bomo letos s telim izkupičkom in s tem, kar smo že zbrali, uspeli obnoviti fasado. Dela se bomo lotili takoj, ko bodo dnevi to dopuščal, že takoj spomladi.«

Krače in druge suhomesnate izdelke prinesejo na licitacijo planinci in razni dobrotniki, večinoma so to domačini iz okoliških vasi in drugi obiskovalci. Res je, da je teh zadnja leta nekoliko manj, kljub temu pa se nad izkupičkom ne pritožujejo. Poleg tega je to tudi priložnost za druženje in obujanje starih običajev. Kljub temu da bo cilj licitacije letos dosežen in da bo cerkvica sv. Jošta obnovljena, pa z njimi ne nameravajo prenehati. Prihodnje leto bodo začeli zbirati denar za obnovo cerkve na Razborju.

In od kod izvira običaj licitiranja krač?
Od nekdaj velja za star običaj v mesecu januarju, da na god svetega Antona Puščavnika, zavetnika živine, domačini v cerkev prinesejo domače mesnine, nato pa izdelke prodajajo na dražbi. Anton Puščavnik je upodobljen kot menih v kožuhu, s knjigo, v skušnjavah demonov ali tudi s palico, prašičkom in zvončkom. Podlaga za podobe so večkrat legende, zadnja tri znamenja pa izhajajo iz srednjega veka, ko so menihi antoniti hodili po ulicah in prosili za darove, tudi koline. Preko vsega tega je Anton postal zavetnih živinorejcev, pastirjev, mesarjev, proti ognju v hlevu, gasilcev, proti kugi. In iz vsega tega je kleni slovenski kmet vzel najboljše – mesnine, ki nastajajo v času kolin – salame in krače, ki pa so z legendami in zgodbami o Antonu Puščavniku dobile imenitnejšo vlogo – licitacijo.

Za MMC Goran Rovan