Med nadloge in nevšečnosti, ki so prizadele slovensko prestolnico, so se letos vpisale tudi podgane. Ker so se očitno preveč namnožile, je morala ljubljanska mestna občina (MOL) kar za dobra dva meseca zapreti enega izmed osrednjih mestnih parkov, Miklošičev park pred ljubljansko sodno palačo.

"Zaradi pojava podgan v Miklošičevem parku bomo skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano izvedli deratizacijo območja, v javnem podjetju Voka Snaga pa bodo hkrati opravili še deratizacijo podzemnega kanalizacijskega omrežja," so ob zaprtju parka v začetku junija pojasnili na MOL-u.

Miklošičev park je tako že več kot poldrugi mesec ograjen z ne preveč ličnimi kovinskimi ograjami, saj po parku poteka deratizacija. Napovedali so jo v treh sklopih, ki si sledijo v tritedenskem zaporedju, tako da bo celotno zaprtje trajalo devet tednov.

"Pregled območja je pokazal, da so podgane prisotne tudi zato, ker ljudje odmetavajo hrano prostoživečim živalim, podgane pa imajo tudi dostop do smetnjaka," so opozorili na MOL-u, kjer so celo oblikovali letak v okviru akcije Človek, čuvaj svoje mesto, naj ljudje ne odmetavajo hrane.

"V Miklošičevem parku in okolici je ponovno prišlo do pojava večjega števila podgan. Prejeli smo veliko število pobud občanov in okoliških prebivalcev, zato smo na začetku junija pristopili k izvedbi ukrepov za izboljšanje razmer. Ob vsakem sporočilu oziroma pobudi občanov glede pojava podgan obvestimo pristojno službo na JP Voka Snaga, ki opravi pregled in po potrebi izvede deratizacijo javnih kanalizacijskih vodov. Deratizacija internih vodov (interna kanalizacija poteka od objektov do priklopa na javni kanal) pa je obveznost stanovalcev oziroma upravljavcev zgradb, kot to nalaga zakon o nalezljivih boleznih," so pobudo in potek deratizacije za MMC pojasnili na ljubljanski občini. Pregled parka in okolice, pripravo predloga ukrepov in izvedbo deratizacije pa so naročili pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

"Deratizacija se izvaja s parafinskimi vabami z aktivno substanco, ki se postavijo v deratizacijske bokse in v odprtine, kjer so glodavci. Izvedba je predvidena v treh sklopih, ki si sledijo v tritedenskem zaporedju, kar pomeni, da celoten postopek traja do devet tednov. Istočasno se poskrbi tudi za izvedbo deratizacije javnih kanalizacijskih vodov na območju," so dodali. Dodatne nadzemne deratizacije po Ljubljani pa za zdaj niso predvidene.

Poleg ograje, ki onemogoča prehod ljudem in živalim, kot so psi in mačke, pa nad okolico parka inšpektorji mestne uprave izvajajo poostren nadzor.

Malenkost večja "infestacija podgan"

MOL je izvedbo deratizacije naročil NLZOH-u, kjer pojasnjujejo, da so prejeli poziv, da je v mestnem parku "malenkost večja infestacija glodavcev". Nato so si njihovi strokovnjaki ogledali Miklošičev park in pripravili načrt deratizacije, ki ga je MOL sprejel.

"Načrt je torej obsegal deratizacijo v treh stopnjah, in sicer se po vsaki deratizaciji počaka tri tedne, da deratizacijska sredstva dosežejo svoj namen. Na vrsti je že tretja oz. zadnja deratizacija, torej bo park odprt že čez tri tedne," so za MMC pretekli teden pojasnili na NLZOH-u.

Kako resen problem so podgane v Ljubljani oz. ali so ogroženi tudi bolj frekventni in obljudeni ljubljanski mestni parki?

"Če bi bila povečana prisotnost glodavcev, bi to lahko bil resen zdravstveni problem, vendar se z izvajanjem sistematskih in rednih deratizacij populacija glodavcev na tak način zatira. V Ljubljani situacija ni takšna, prav tako pa trenutno niso ogroženi drugi parki," odgovarjajo na NLZOH-u in dodajajo, da deratizacija v drugih predelih Ljubljane trenutno ni predvidena, "saj se ne poroča o takšnih težavah."

Tudi metanje hrane v WC-školjko povečuje populacijo podgan

Sicer pa so bile podgane oziroma deratizacija tema redne novinarske konference ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je sovpadala z zaprtjem Miklošičevega parka.

Vodja oddelka MOL-a za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik je poudarila, da je najpomembneje "opozoriti, kar tudi NLZOH poudarja, da je med ljudmi premalo zaznano, da se hrana ne meče v stranišča ali odtoke in da se živali ne hrani na javnih površinah." "To je v bistvu glavni razlog, zakaj do povečanega števila glodavcev potem tudi prihaja," je dejala.

Podobno je tedaj opozoril tudi direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik, ki je povedal, da je bila prejšnja deratizacija kanalizacije na območju parka opravljena lani septembra, načeloma pa deratizacijo javne kanalizacije izvajajo enkrat na leto. Naslednja bo tako oktobra.

"Apeliram na vse občane, da v parkih ne hranijo živali oziroma naj ne puščajo hrane v parkih, kajti s tem samo vabijo podgane. Istočasno naj doma v stranišče ne mečejo hrane oziroma ne puščajo kjer koli ostankov hrane, ne v stranišče, ne v kanalizacijo, ne v jaške, kajti s tem na neki način vabijo podgane, ki se potem množično razmnožujejo," je pozval direktor ljubljanske Snage.