Stanovanjski kompleks Schellenburg. Foto: BoBo
Stanovanjski kompleks Schellenburg. Foto: BoBo

Ob odprtju poslopja Schellenburg je Anderlič razlagal, da je narod brez elite le brezoblična gmota. Elita pa, da si ne le lahko privošči, temveč tudi zasluži prebivanje v najdražjih stanovanjih v mestnem središču. Kaj pa, ko investitor v taka elitna prebivališča ne plača opravljenega dela tistim, ki so jih gradili? Podizvajalce mineva potrpljenje.

Med samo gradnjo je takratni vodja projekta, Matej Sodin, utemeljeval pričakovano nadaljnjo rast cen nepremičnin. "Vse je v velikem pomanjkanju … In obstaja veliko povpraševanje, govorimo o 5- do 10-kratniku povpraševanja nad ponudbo," je zatrjeval Sodin.

A v luksuzni nepremičnini je še danes 21 prostih stanovanj, slika pa drugačna. Portal Necenzurirano je namreč razkril, da ima investitor blokirane vse bančne račune, in to zaradi nepoplačane terjatve za 315.000 evrov.

V podjetju niso hoteli pred kamero Televizije Slovenija, blokado računov pa pojasnjujejo kot neutemeljeno zlorabo instituta izvršbe, na katero, da so se že pritožili. Znesek pa je nižji od cene posameznega stanovanja, ki so se prodajala za denar, brez posojil. "Veliko je lastne udeležbe pri nakupih, veliko projektov se kupuje z lastno udeležbo, ne samo s kreditnim potencialom," je pred dvema letoma dejal Sodin.

Sorodna novica Teorijo elit so skovali ideologi premožnih razredov

A ravno to naj bi bila ključna težava, cene teh "elitnih" stanovanj naj bi letos močno upadle. Po navedbah portala Necenzurirano celo za 50 odstotkov. To v podjetju kategorično zanikajo, saj da so "popusti, ki jih navajajo, zgolj želja tistih, ki si predmetnih stanovanj ne morejo privoščiti in verjamejo gostilniškim tračem".

A trg najdražjih nepremičnin v prestolnici se dejansko ohlaja, potrjujejo nepremičninarji.
"Trg je zelo majhen, omejen, tujcev ni toliko kot včasih, ko so mogoče govorili, da tujci veliko kupujejo v Sloveniji. Mogoče se je tudi rang kupcev takšnih nadstandardnih stanovanj preprosto nekoliko izpraznil," je pojasnil Alen Komić iz ABC Nepremičnin.

Necenzurirano še navaja, da naj bi bil Anderlič primoran najemati posojila z astronomskimi, celo 20- in večodstotnimi obrestnimi merami. Kar ni le popolnoma nevzdržno, ampak bi graditelja 120 milijonov evrov vrednega nepremičninskega projekta v središču Ljubljane dejansko izločilo iz elite, ki si je stanovanja v Schellenburgu kupovala z denarjem in brez posojil.

Podjetje investitorja v Schellenburgu ima blokirane bančne račune