"V Ljubljani se moramo resno pogovoriti o gentrifikaciji" je naslov razstave, ki jo je ta teden postavilo na ogled Društvo arhitektov Ljubljana skupaj z ljubljansko Fakulteto za arhitekturo. Razstava se časovno ujema z razvpitima odprtjema Roga in Vile Schellenburg, ki sta naplavila na površje pojem gentrifikacije oziroma "pogospodenja" prestolnice.

"To ni nov pojem za Ljubljano," je v oddaji Ob osmih na prvem programu Radia Slovenija dejal sociolog Aidan Cerar z Inštituta za politike prostora. Razlogi za to pa so različni in kompleksni. "V enem stavku to pomeni, da se iz določenega mestnega predela revnejši odseljujejo oziroma da so se prisiljeni umakniti bogatejšim." Cerar pojasnjuje, da so se revnejši prisiljeni umakniti iz praviloma bolj kakovostnih mestnih predelov, ki so prijetnejši za vsakdanje življenje, bolje prometno povezani, saj si ne morejo več privoščiti plačevanja najemnin.

Priseljujejo pa se tisti, ki si to lahko privoščijo. "Torej se to, kar je bistveno za urbanost, to je srečevanje različnih družbenih skupin, družbenih razredov, ta heterogenost, zmanjša, ker se ta mestni predel prilagaja višjemu srednjemu razredu, in s tem se raznolikost mesta zmanjšuje. To pomeni, da mesto srednjeročno postaja manj slikovito."

Zaspana Ljubljana

Ljubljana je še v 80. in 90. letih veljala za zaspano mesto, zato so bila prizadevanja za oživljanje mesta dobro sprejeta. Posebnost Ljubljane in Slovenije je tudi, da je delež lastniških stanovanj zelo velik. "Velik delež Slovencev je lastnikov nepremičnine, torej stanovanja, v katerem stanujejo, zato se jih zvišanje najemnine ne dotakne tako, da bi se bili prisiljeni odseliti. Vendar to ne velja za vse družbene skupine. Za najemnike stanovanj so se najemnine bistveno podražile, zato si veliko težje privoščijo najem. To jih sili v selitev v manj kakovostna stanovanja v slabše povezanih predelih," pravi Cerar.

To potegne za sabo tudi gnečo na cestah, kakršni smo v zadnjem času priče v Ljubljani. "Ljudje zaradi slabše povezanosti težje pridejo v mesto z javnim prevozom, ki je v Sloveniji slabo razvit. Še posebej velik prostor za napredek je pri železnici. Zato se vozijo v mesto z avtomobili, ker pogosto nimajo drugih možnosti. In to izzove zastoje."

Je Ljubljana še varna?

Ljubljana je še vedno dokaj varno mesto, meni Cerar. "Pogosta je teza, da se v nekem mestnem predelu varnost izboljša (značilna primera sta Harlem v New Yorku in Brighton v Londonu), ko se v ta predel začnejo priseljevati višji družbeni sloji." Vseeno je po njegovem razlog za zaskrbljenost dejstvo, da v mestnem jedru gradijo predvsem luksuzna stanovanja.

Naročite se na podkast Ob osmih