Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta predstavlja za vsako gospodinjstvo velik strošek. Foto: Pixabay
Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta predstavlja za vsako gospodinjstvo velik strošek. Foto: Pixabay

"Zaradi ugodnega gibanja cen energentov bomo s tem mesecem do konca leta znižali ceno toplote za vse odjemalce v Ljubljani za dobrih 12 odstotkov," je na novinarski konferenci na ljubljanskem magistratu pojasnil direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej. Nov cenik z za 12,4 odstotka nižjimi cenami ogrevanja bo veljal novembra in decembra.

Ljubljanski župan Zoran Janković je pojasnil, da bodo cene nižje za 48 odstotkov objektov v Ljubljani, ki so del daljinskega ogrevanja. "To pomeni 60.000 stanovanj in vsak od uporabnikov v teh stanovanjih bo z današnjim dnem dobil novo ceno, ki velja od 1. novembra," je dejal.

Nove cene bodo tako veljale do konca leta. "Po novem letu bomo še enkrat ovrednotili vse svoje zakupe energentov, kar nekaj razpisov je odprtih, in bomo sporočili, kakšna bo cena, ali bo ostala taka ali bo kakšna drugačna," je dejal Lozej, ki predvideva, da lahko v januarju odjemalci toplotne energije v Ljubljani pričakujejo "podobno veselo novico".

Lozej je ob tem dodal, da je Energetika Ljubljana že dve leti zapored med najugodnejšimi ponudniki daljinskega ogrevanja. Nižje cene so po njegovih besedah zaradi Termoelektrarne Šoštanj zgolj v Velenju in v Celju, ki ima sežigalnico odpadkov. Sežigalnice so namreč glede na dogovor EU-ja ogljično nevtralne, zato plačevanje CO2 kuponov ni potrebno, posledično pa je tudi toplotna energija iz tovrstnih objektov ustrezno nižja, je pojasnil.

Dodal je, da ima Energetika Ljubljana tudi najnižjo ceno plina, ki znaša 53 evrov na megavatno uro. "Po novem letu pričakujemo, da bo tudi to ceno mogoče popraviti navzdol," je povedal.

Kakšne bodo nove cene?

Po novem variabilni del cene toplote, ki je na računih izražen kot dobavljena toplota, znaša 76 evrov za megavatno uro brez DDV-ja, kar je dobrih 10 evrov manj od doslej veljavne cene 86,78 evra na megavatno uro brez davka. "Ključen razlog, da smo lahko v Energetiki Ljubljana znižali ceno toplote, so nižji pričakovani stroški goriv do konca letošnjega leta," so zapisali v sporočilu za javnost.

Skupni mesečni strošek ogrevanja za november bo v primerjavi s prej veljavno ceno in ob upoštevanju dajatev in DDV-ju za povprečno stanovanje v velikosti 70 kvadratnih metrov nižji za okvirno 10 evrov in bo znašal okvirno 92 evrov, za povprečno hišo v velikosti 200 kvadratnih pa bo nižji za okvirno 35 evrov in bo znašal okvirno 336 evrov.

Skupni letni strošek ogrevanja bo za povprečno stanovanje nižji za okvirno 23 evrov in bo znašal približno 918 evrov, za povprečno hišo pa bo nižji za okvirno 83 evrov in bo znašal približno 3166 evrov.

Skupni letni strošek ogrevanja za leto 2024 bo v primerjavi s skupnim letnim stroškom ogrevanja v letu 2023 nižji za 2,5 odstotka, predvidevajo v Energetiki.

Sežigalnica v Ljubljani bi bila po predvidevanju župana lahko zgrajena v petih letih

K ogljični nevtralnosti je zavezan tudi Javni holding Ljubljana, je na novinarski konferenci dejal njegov direktor Krištof Mlakar. Kot je dejal, je za dosego tega cilja tudi v Ljubljani nujno potreben objekt za energetsko izrabo odpadkov. "Ta bo omogočil, da bomo vse odpadke, ki jih tu obdelamo, pridelamo, ločimo, termično obdelali, pridobili energijo in jo učinkovito izrabili," je pojasnil in poudaril, da bo to v Ljubljani prineslo "bistveno prijaznejše cene daljinskega ogrevanja".

"Mislim, da je zelo jasno, kaj so prijaznejše cene – to so čim nižje cene pri izjemni kakovosti," je ob tem poudaril Janković. Sežigalnica odpadkov bi bila po njegovih besedah lahko zgrajena v petih letih. Trenutno potekajo analize za izvedbo projekta, dve lokaciji za gradnjo pa sta po besedah župana že odobreni – na Letališki cesti in na Toplarniški ulici. "Ampak najprimernejša lokacija so Barje," je dejal župan. Pojasnil je, da bi to lokacijo omogočili, da bi iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki, smeti dovažali s pomočjo tekočega traka in za prevoz ne bi potrebovali tovornjakov. "Naredili smo meteorološko raziskavo, čakamo, da jo agencija za okolje potrdi. Naredili smo tudi geološko raziskavo, koliko globoki morajo biti piloti," je na novinarski konferenci pojasnil Janković.