Kot je znano, so na ministrstvu za javno upravo za prvega dobavitelja goriva za službena vozila v lasti ministrstev, mestnih občin in drugih ustanov na podlagi javnega razpisa izbrali madžarski MOL. Kot so na ministrstvu prejšnji teden pojasnili za MMC, je predvidena vrednost iztekajoče se krovne pogodbe za nakup goriva za vozila na bencinskih servisih za vse naročnike 27.736.749,79 evrov z DDV-jem, sedanje pa 25.497.232,77 evrov z DDV-jem. Nova pogodba je torej za več kot dva milijona evrov nižja.

Ker ima za zdaj MOL v Sloveniji le 53 bencinskih servisov, so na ministrstvu za javno upravo zapisali, da bodo lahko javni uslužbenci gorivo še vedno točili tudi na bencinskih servisih Petrola in OMV, a le, če je MOL-ov bencinski servis od lokacije, kjer ima posamezno ministrstvo, urad ali druga javna institucija parkirana službena vozila, oddaljen več kot pet kilometrov; če MOL na načrtovani službeni poti nima bencinskega servisa; ter ob izrednih objektivnih okoliščinah, na katere uporabnik nima vpliva.

Sorodna novica Koritnik: Kakšni bi bili medijski naslovi, če bi izbrali dražjo ponudbo?

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je danes pojasnil, da ima občina pogodbo podpisano tako z MOL-om na podlagi izbora ministrstva kot s Petrolom, ki ga je občina na razpisu izbrala sama. Odločili so se, da bodo uporabili samo Petrol "kot edino slovensko podjetje, ki državi skozi dobre poslovne izide prispeva visoke dividende".

Janković je ob tem eni večjih slovenskih družb zaželel veliko uspehov in dobre poslovne izide ter veliko vložkov v kulturo in šport, delničarjem pa visoke dividende. Pri tem je poudaril, da sam ni delničar Petrola.

MOL je sicer junija lani podpisal pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, transakcijska pa naj bi bila zaključena letos. S tem bo MOL pridobil še 120 bencinskih servisov po državi. Petrol je imel medtem ob koncu tretjega četrtletja lani v Sloveniji 318 bencinskih servisov.

Lani ljubljanski redarji pobrali manj kazni kot v letu prej in manj od načrtov

Janković je komentiral še nekaj drugih vprašanj. Med drugim je odgovarjal na vprašanje, ali so se s podražitvijo cene parkiranja v središču mesta z novim letom – v coni 1 se je ura parkiranja podražila z 80 centov na 1,20 evra, v coni 2 pa s 60 na 70 centov – dvignile tudi kazni.

Odgovoril je nikalno, je pa ponovil pričakovanje občine, da se bo na podlagi podražitve manj ljudi odločilo za prihod z avtom v mesto in za daljše parkiranje v središču prestolnice. S tem naj bi več prostora dobili stanovalci z dovolilnicami.

Razkril pa je tudi preliminarne podatke, da so mestni redarji lani pobrali manj kazni kot v letu 2020 in celo manj od načrtov. Znesek je dosegel okoli 3,8 milijona evrov. Kazni sicer dosegajo razpon od 40 do 80 evrov.