Na ljubljanskih občinskih stavbah bodo postavili sončne elektrarne. Foto: BoBo/Bor Slana
Na ljubljanskih občinskih stavbah bodo postavili sončne elektrarne. Foto: BoBo/Bor Slana

Mestna občina Ljubljana (MOL) bo pridobila dobavo zelene energije, proizvedene na teh objektih, upravljanje, vzdrževanje in dobavo manjkov električne energije. Koncesijska pogodba je sklenjena za 17 let, po izteku obdobja pa bodo naprave prešle v last mestne občine. Vrednost projekta je približno pet milijonov, je na novinarski konferenci povzela energetska upravljavka Petra Šeme.

Večino sončnih elektrarn bodo po njenih besedah namestili na osnovne šole in vrtce.

Namestili jo bodo še na Center Rog, športni objekt Ilirija, drsališče Zalog, športni park Ježica, kopališči Kolezija in Kodeljevo ter na Zdravstveni dom Ljubljana - center, Šentvid in Vič - Rudnik. Skupno 51 sončnih elektrarn na 51 objektih v lasti občine bo imelo moč skoraj pet megavatov. Zagotovljena letna proizvodnja iz teh bo več kot 5200 megavatnih ur.

Pogodbo so podpisali župan Zoran Janković, direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej, direktor Resalte Luka Komazec in direktor RES ERP Aleš Jurak. Kot je povedal Jurak, morajo projekt zgraditi do 1. julija 2024. Lozej je dejal, da to za njih pomeni referenčni projekt, Komazec pa, da je to njihov najpomembnejši projekt. "Skupaj bomo zgradili največjo skupnostno elektrarno v Sloveniji in v tem delu Evrope," je poudaril Komazec.

Po besedah Petre Šeme bodo 47 teh elektrarn povezali v eno skupnost, kar bo omogočalo učinkovitejšo porabo energije. Z mesečnim obračunom električne energije, in ne 15-minutnim, se bo občina skorajda povsem izognila tveganju negativne cene električne energije v poletnih mesecih, ko je ta proizvodnja večja. Dodana vrednost projekta je še, da so ceno za manke vezali na izbranega dobavitelja po veljavnih predpisih za dobavo, kar omogoča stabilnost cen.

Glede Ilirije je župan povedal, da gradnja poteka po načrtih in da bo ta projekt prispeval k samooskrbnosti objekta, ki bo izkoriščal tudi geotermalno energijo. "To pomeni, da bomo črpali podtalnico in vodo vračali nazaj, s čimer bomo poskrbeli za ogrevanje in hlajenje," je pojasnila Šeme.