Merilna kampanja Pozor: tukaj je dihanje nevarno! je potekala med 1. in 22. februarjem 2021. Kot je na spletni predstavitvi rezultatov pojasnila Marjeta Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus, je bila izvedena po metodi ljubiteljske znanosti oziroma citizen science. Na podlagi predlogov občanov in občank so prostovoljci na 156 lokacijah po Mestni občini Ljubljana namestili 185 t. i. difuzivnih vzorčevalnikov.

Pri izbiri lokacij so organizatorji kampanje pozornost namenili točkam, kjer se ob gostem prometu zadržuje več ljudi, in lokacijam, kjer se zadržujejo ranljive skupine, kot so šole, bolnišnice in domovi starejših občanov.

Sorodna novica Onesnažen zrak povezan z upadanjem umskih sposobnosti in demenco

Kakovost zraka je namreč zelo pomembna, in kot je opozoril Matteo Barisione iz evropske zveze za javno zdravje (EPHA), lahko 379.000 prezgodnjih smrti v Evropi pripišemo onesnaženosti zraka.

Glavni "krivec" je dizel

Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje je pojasnil, da so glavni vir dušikovega dioksida izpušni plini iz prometa, predvsem dizelskih vozil. V Sloveniji zakonsko določena letna mejna koncentracija za zaščito zdravja ljudi znaša 40 mikrogramov na kubični meter.
Gorenc je ob tem opozoril na zastarelost omenjenih smernic. Kot je pojasnil, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že za letos napoveduje znižanje letnih mejnih koncentracij s 40 na 20 mikrogramov na kubični meter. Novejše epidemiološke raziskave namreč kažejo, da se škodljivi učinki na zdravje kažejo že pri 20 mikrogramih na kubični meter.

Meritve so bile uspešno opravljene na 148 lokacijah in 174 difuzivnih vzorčevalnikov so poslali v švicarski laboratorij Passam AG na analizo.

Sorodna novica Za slabo počutje na delovnem mestu je lahko kriv sindrom bolnih zgradb

Kje je najslabše

Povprečna vrednost meritev je znašala 31,4 mikrograma na kubični meter. Na desetih lokacijah so bile povprečne vrednosti višje od 40 mikrogramov na kubični meter, med drugim pri podvozu pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, na križišču Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni, v okolici glavne avtobusne postaje, na križišču Zaloške in Grablovičeve ceste v bližini železniške postaje Vodmat in klinik UKC Ljubljana ter na Roški cesti pri Srednji ekonomski šoli Ljubljana.

Na same rezultate meritev so vplivali predvsem razmeroma ugodne vremenske razmere in prometne značilnosti Ljubljane zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.
Glede teh je Marjeta Benčina dejala, da je povprečni dnevni promet znašal okoli 80 odstotkov povprečnega dnevnega prometa iz februarja 2020. Kot je povedala, so podobne meritve opravljali že leta 2019, ko so na kar 22 od 51 točk vrednosti presegale 40 mikrogramov na kubični meter.

Organizaciji sta obenem podali nekaj predlogov ljubljanski občini za izboljšanje kakovosti zraka. Tako predlagajo uvedbo brez- ali nizkoemisijskih območij, strožjo parkirno politiko, izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje ter razvoj do potnikov prijaznega javnega potniškega prometa.

Občina: Težav še nismo rešili

Andrej Piltaver z oddelka za varstvo okolja na mestni upravi ljubljanske občine je pojasnil, da koncentracijo dušikovega dioksida merijo od leta 2006 naprej. Tega leta je povprečna letna vrednost znašala 72,1 mikrograma na kubični meter. Potem so te količine začele padati, a je leta 2017 spet prišlo do hudega povečanja.

V letu 2020 so spet prišli v zeleno, a to na račun epidemije. Po Piltaverjevih besedah v Ljubljani tako še niso rešili teh težav, pri čemer je zagotovil, da se bodo še naprej borili.