Kot je ugotovila študija Centra za raziskovanje s sedežem v Helsinkih, so omejevalni ukrepi zaradi širjenja novega koronavirusa, ki so jih mnoge države uvedle v marcu in aprilu, prinesli vsaj eno pozitivno stvar – onesnaženost zraka se je na stari celini močno zmanjšala.

"Posledice ukrepov držav bi lahko primerjali s tem, da bi vsi kadilci v Evropi za en mesec nehali kaditi," je dejal vodja raziskave Lauri Myllyvirta in dodal: "Ugotovili smo, da je samo z obsežnim upadom izkoriščanja fosilnih goriv prišlo do izjemnih koristi za javno zdravje in kakovost življenja."

Te koristi so v Nemčiji, Italiji in Združenem kraljestvu preprečile po 1500 prezgodnjih smrti zaradi slabega zraka, so ocenili. Vsak Evropejec je bil namreč v zadnjem mesecu (merili so obdobje od 24. marca do 24. aprila) izpostavljen za 37 odstotkov nižji ravni dušikovega dioksida, kot bi bil sicer. Ta plin nastaja večinoma pri cestnem prometu. Izpostavljenost emisijam trdih delcev, ki nastajajo pri transportu, industriji in kurjenju premoga, pa je bila za 12 odstotkov pod običajno ravnjo. Študija je sicer pokrila 21 evropskih držav.

Zaradi čistejšega zraka so delavci iz teh držav skupno vzeli za 1,3 milijona manj bolniških odsotnosti, izognili pa smo se tudi 6000 novim primerom astme pri otrocih.

Slaba kakovost zraka, kakršna je vladala v mnogih evropskih državah pred bojem z epidemijo, je po drugi strani povzročala ali poslabšala diabetes, vnetja pljuč, srčno-žilne bolezni in rak. To so obenem tudi bolezni, ki otežijo potek covida-19.