Zakaj moramo biti pri branju podatkov pozorni na "drobni tisk"?

V zadnjih desetih letih se je sicer še najbolj, kar za osemdeset odstotkov, v zraku zmanjšala količina strupenega žveplovega dioksida.

Kakovost zraka v naši državi z dvaindvajsetimi stalnimi in eno mobilno postajo spremlja agencija za okolje. Med drugim merijo koncentracijo ozona, dušikovih oksidov in najbolj problematičnih PM, to je trdnih delcev.

Kakšen zrak torej dihamo?

Znanih je že nekaj podatkov za leto 2022, je pojasnila Tanja Koleša, vodja Sektorja za kakovost zraka. "Preliminarni rezultati kažejo, da bo Murska Sobota edina, ki bo imela več preseganj dnevne mejne vrednosti delcev PM10, kot je dovoljeno po zakonodaji," je povedala.

Že res, da podatki zadnjih let za številna slovenska mesta kažejo, da je bila dopustna količina trdnih delcev v zraku pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa evropska zakonodaja, vendar pa so koncentracije velikokrat presegle strožje meje Svetovne zdravstvene organizacije, je potrdil Alberto Gonzalez Ortiz iz Evropske agencije za okolje.

"Če pogledamo tabelo, na kateri so glede na prisotnost trdih delcev v zraku razvrščena pomembnejša evropska mesta, je Ljubljana na 279. mestu od 344 mest," je navedel Ortiz.

Ne smemo si zatiskati oči, pa je opozoril Miran Brvar iz ljubljanskega Kliničnega centra. "Če bi imeli tako čist zrak, kot ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija oziroma kot ga imajo na severu Evrope, bi letno v Ljubljani verjetno umrlo 400 ljudi manj," je prepričan.

Onesnažen zrak ostaja najpomembnejši svetovni okoljski dejavnik tveganja za obolevnost in umrljivost. Povzroči namreč več smrti kot vsi drugi okoljski dejavniki in običajne okužbe skupaj.