Zgodba s črnimi privezi se je začela ob osamosvojitvi Slovenije, ko je veliko Slovencev ostalo brez privezov na Hrvaškem in so svoje barke in čolne začeli vezati v Jernejev kanal. Danes je teh plovil že skoraj 400.

Leta 2001 je bil ustanovljen krajinski park Sečoveljske soline, vanj pa spada tudi Jernejev kanal. Vodja parka Andrej Sovinc se že od začetka obrača na vse pristojne institucije, da bi se razmere v kanalu uredile. Kot kaže, prizadevanja niso bila zaman, saj se stvari premikajo na bolje.
"V okviru projekta LIFE+ MANSALT podjetje Soline obnavlja kamniti zid ob levi obali kanala. Država pa je občini Piran podelila delno vodno dovoljenje za to, da uredi lokalno pristanišče na desni brežini," našteva Sovinc. Krajinski park in občina bosta za to ureditev poskušala pridobiti evropski denar.

Brez velikih posegov
V reševanje problematike se je intenzivno vključil tudi inšpektorat ministrstva za kmetijstvo in okolje. Prihodnost kanala je torej po besedah Sovinca svetla. "Vsekakor se že vidi luč na koncu kanala," pravi.
Čeprav si marsikdo želi, da bi se razmere v kanalu uredile, pa obstajajo strahovi pred velikimi naložbenimi apetiti. Tisti, ki v Jernejevem kanalu živijo in delajo, si zato ne želijo velikih posegov. Med njimi je tudi Irena Fonda iz ribogojnice Fonda. "Veliko je različnih apetitov in idej o tem, kaj bi se dalo tam narediti. Mislim, da bi bilo najlepše, če bi ostalo čim bolj naravno in čim manj spremenjeno," pravi Fonda.

Oba sogovornika podpirata ureditev tamkajšnjega pristanišča in poudarjata, da bi bila izgradnja marine s tržnimi privezi nesprejemljiva.
Nuša Pevc, Radio Koper