29 glasovalo za in le dva proti.

Načrt mestne uprave in županstva, da bi rebalans obravnavali po skrajšanem postopku, ni bil izglasovan. Večina članov mestnega sveta je bila namreč mnenja, da je o predlogu potrebna celovita razprava. Nekateri so zaradi po njihovem mnenju nerealnega načrtovanja želeli celo umakniti rebalans z dnevnega reda današnje seje, a ta predlog ni bil izglasovan. Na koncu sta od 31 svetnikov le dva glasovala proti rebalansu.

Razgreta razprava
Veliko kritik je bilo zaradi načrtovanega zvišanja stroškov za plače in druge izdatke zaposlenih v mestni upravi za milijon evrov. "Investicijski odhodki se znižujejo, izdatki za zaposlitve se povečujejo," je izpostavil Milan Mikl iz Nove ljudske stranke. "Prodati za 27 milijonov evrov premoženja in se zadolžiti do maksimuma pomeni močno omejiti proračunsko financiranje v prihodnjih letih," je v imenu SD-ja dejal Matej Žmavc. "Kredit naj se vzame samo za tiste projekte, ki jih je fizično mogoče uresničiti letos," je prepričan.

Največ kritik rebalansa je bilo torej vezanih na načrtovano nadaljnjo prodajo občinskega premoženja in na dodatno zadolževanje. Po ocenah Liste za pravičnost in razvoj (LPR) bi bilo treba investicijsko dejavnost osredotočiti na stadion Ljudski vrt, knjižnico na Rotovškem trgu in kanalizacijo ter nato omejiti tudi zadolževanje. Omejitev zadolževanja in ustavitev prodaje družbe Farmadent je zahteval tudi SMC, samostojno svetnico Melito Petelin so med drugim zmotili domnevno visoki stroški za dokumentacijo za zdravstveno postajo Tezno.

"Rebalans je za 45 milijonov evrov višji od lanske realizacije prihodkov," je izračunala Vladimira Cokoja (SDS), medtem ko je župan Andrej Fištravec vztrajal, da gre v resnici za mnogo nižje povečanje.

"Veljavni proračun je 132 milijonov evrov, od lani se prenaša 3,5 milijona evrov, torej se proračun v globalu spreminja za dva milijona evrov," je pojasnila vodja mestne uprave Mateja Cekić. "Zadolževanje povečujemo za 600.000 evrov, torej skupno predvideno zadolževanje pri bankah je 12,2 milijona evrov," je dodala. "Mi še zdaleč nismo prezadolženi. Če se v tem smislu govori o luči na koncu tunela, mi še zdaleč ne vidimo te luči," je ponazoril Fištravec in dodal, da brez tega niso mogoča vlaganja v razvoj.

Številni mestni svetniki si želijo več prizadevanj za rešitev stanovanjske problematike mladih, vzdrževanje športnih objektov in urejanje cest. "Samo v šolah je za 18 milijonov evrov potreb," je dejal predstavnik SMC-ja Damir Orehovec. "Proračun je izjemno visok in morali se boste močno stegniti, stopiti na prste, da ga boste dosegli," je dodala Jelka Kolmanič iz DeSUS, ki jeseni pričakuje nov rebalans.

Zaključni račun za 2017
Svetniške skupine so bile v zvezi s sprejemanjem zaključnega računa za 2017 kritične predvsem do domnevno premajhnih vlaganj in slabega črpanja državnih in evropskih sredstev. "Poslovanje občine je zaskrbljujoče, saj so bile že tako minimalne investicije v veliki meri odvisne od kreditnih sredstev. Občina reprogramira kredite, sredstva pa troši brez razvojne strategije," je v imenu SMC-ja izpostavila Helena Kujundžič Lukaček.

Fištravec je odgovoril, da je bilo v času njegovega vodenja občine v Mariboru izvedenih za 60 milijonov investicij, obenem pa so plačali za 21 milijonov evrov kazni "za pretekle grehe". Očitek, zakaj občina ni izkoristila ponujenih 2,7 milijona evrov od države za knjižnico, je zavrnil z razlago, da so bila ta sredstva obljubljena, ne pa tudi vključena v državni proračun.

Več mestnih svetnikov je od župana terjalo odgovor glede nove lokacije za osrednjo enoto Mariborske knjižnice, a ga niso dobili. "Iščemo lokacijo B, in ko bomo imeli podpisane pogodbe, vas bomo seznanili z njimi. Intenzivno delamo in smo v zaključni fazi," je dejal Fištravec. V ta namen namerava sklicati izredno sejo. Za stare prostore knjižnice na Rotovškem trgu pa po njegovih besedah preučujejo možnost, da bi jih lahko po sanaciji uporabljala Zveza prijateljev mladine.

Potem ko so mestni svetniki pred dvema letoma prekinili razpravo na to temo, ker občina še ni imela sprejete strategije varstva starejših, so v četrtek le potrdili investicijsko dokumentacijo za Novi sončni dom na Pobrežju. Tam sta poleg rekonstrukcije obstoječega zasebnega doma za starejše predvideni še obnova sosednje stavbe nekdanjega dijaškega doma in postavitev novogradnje za varovana stanovanja.