Predlagatelj kandidature je tako kot pred štirimi leti Andrej Brvar. Po njegovih besedah so za župansko kandidaturo zbrali 1068 od potrebnih nekaj več kot 900 podpisov, za listo za mestni svet pa 922 od potrebnih 875.
Arsenovič je v izjavi za medije po vložitvi kandidature povedal, da je vesel in ponosen, da je ohranil svojo ekipo in da njihovo delo, ki ga je označil za odlično, očitno prepoznavajo tudi občanke in občani. "Edini sem, ki sem šel preverit, ali imam zaupanje meščank in meščanov, in vesel sem, da sem še vedno edini nestrankarski kandidat. Upam, da bomo s to ekipo, ki je zdaj še močnejša, po volitvah delali z našo vizijo naprej," je dejal. "Ni bilo lahko ta štiri leta. Veliko je bilo pritiskov, bilo pa je tudi veliko postorjenega in veliko veselja," je dodal.
Za morebiten nov mandat med drugim napoveduje dodatna prizadevanja za ureditev področja zdravstva in izobraževanja, večjo samooskrbo občine z energijo in nadaljnje "uspešno" črpanje sredstev EU-ja. "Treba bo dati več denarja za vsebine in programe," je dejal.
"Največji izziv je pravilna stanovanjska gradnja, treba bo obnoviti več cest, nadaljevala se bo gradnja kolesarskih stez, zmanjševanje hitrosti na cestah in širitev mreže MBajk. Gradi se zdravstvena postaja Magdalena, zgraditi bo treba še zdravstveno postajo Tezno," je povedal.
Arsenovič na volitvah 2018 nastopil s podporo SMC-ja
Pred zasedbo županskega položaja je bil Arsenovič med Mariborčani znan kot podjetnik z več gostinskimi lokali v starem mestnem jedru. H kandidaturi ga je nagovarjalo več strank, po prigovarjanju skupine znanih Mariborčanov pa je leta 2018 vstopil v mestno politiko. Kljub zadostnemu številu zbranih podpisov je nastopil s podporo vladne stranke SMC in v prvem krogu premagal naprej vseh 18 drugih kandidatov za župana Maribora, v drugem krogu pa še nekdanjega župana Franca Kanglerja.
Njegova lista Arsenovič za Maribor je zasedla 11 sedežev v 45-članskem mestnem svetu. Med kandidati za mestne svetnike za letošnje volitve so oba podžupana Gregor Reichenberg in Samo Peter Medved, samostojni mestni svetnici Melita Petelin in Jelka Kolmanič, nekdanji ravnatelj osnovne šole Štefan Muraus, zdravnika Franjo Naji in Igor Dovnik ter gospodarstvenik Andrej Bauman.
Pester nabor mariborskih kandidatov
Kandidaturo za mariborskega župana so do zdaj že uradno napovedali mestni svetnik Stranke mladih - Zelenih Evrope Igor Jurišič, nekdanja poslanka LMŠ-ja Lidija Divjak Mirnik kot kandidatka mestne Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR), nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis kot kandidat Gibanja Svoboda in poslanec DZ-ja Dejan Kaloh kot kandidat SDS-a.
Svojega kandidata so predstavili tudi v stranki SD. Na volitve se podajajo z nekdanjim radijskim in televizijskim voditeljem, danes komunikatorjem Boštjanom Klunom. V primeru izvolitve na položaj obljublja predvsem "boljše odnose". "Želim si, da bi moji in vaši otroci živeli v mestu, kjer se bomo imeli lepo," je dejal v predstavitvi kandidature na Trgu svobode. Pojasnil je, da se je s stranko SD dodobra seznanil, ko je z njo sodeloval na letošnjih parlamentarnih volitvah. "Pred nami je obdobje, ko moramo biti zelo močno prepričani in motivirani, da ga bomo zmogli premagati. Prepričan sem, da nam bo s to ekipo to tudi uspelo," je dejal.
"V Mariboru je vedno veliko kandidatov za župana, torej je nabor velik, mnenj veliko, kar po navadi vodi do inovativnosti in potem k razvoju. Upam pa, da bo politična kultura višja kot pred štirimi leti," je o svojih izzivalcih dejal Arsenovič.
Ovadba zoper Arsenoviča zaradi incidenta z mladoletnikom zavržena
Zadnje leto Arsenovičevega mandata je sicer zaznamoval aprilski incident, ko naj bi fizično obračunal z domnevno nespodobnim mladoletnikom. Oče oškodovanca je zoper Arsenoviča vložil kazensko ovadbo zaradi domnevne povzročitve lahke telesne poškodbe. Starši mladoletnika so kazensko ovadbo zoper Arsenoviča vložili, ker naj bi aprila pri teniških igriščih zagrabil za vrat njunega sina. Župan pa je trdil, da ga je samo zgrabil za roko, ker je najstnik v skupini povzročal škodo na javni lastnini, po opozorilu pa bil žaljiv in ni želel odnehati.
Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič je pojasnil, da je tožilstvo na podlagi soglasja oškodovanca oz. njegovega zakonitega zastopnika izpeljalo zoper osumljenca postopek odložitve kazenskega pregona, in sicer zaradi kaznivega dejanja groženj, storjenega z grdim ravnanjem. "V tem postopku mu je državno tožilstvo naložilo izpolnitev ene izmed nalog, predvidenih v zakonu o kazenskem postopku. Osumljenec je nalogo izpolnil, zato je bila ovadba zoper njega zavržena," je navedel. Kakšna točno je bila ta naloga, ni znano. Tudi župan je ne razkriva.
V skladu z zakonom o kazenskem postopku sme državni tožilec s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Te naloge so lahko odprava ali poravnava škode, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v pomoč žrtvam, opravljenje dela v splošno korist, poravnava preživninske obveznosti, zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, obiskovanje ustrezne psihološke ali druge posvetovalnice ali upoštevanje izrečene prepovedi približevanja oškodovancu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje