Pobuda 50 minut med Mariborom in Ljubljano opozarja na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi, ki lahko traja tudi več ur.

Štajerska avtocesta kot del prometnega koridorja med vzhodno in zahodno Evropo je močno obremenjena, sodu pa je izbila dno popolna zapora štajerske avtoceste zaradi prometnih nesreč v dveh zaporednih junijskih dneh, ki so jim sledili obsežni večkilometrski zastoji z dodatnimi nesrečami.

Z vlakom še dlje

Zato se je skupina državljanov odločila za odziv. Pomagati si namreč ne morejo niti z železniškimi povezavami, saj traja potovanje z vlakom med Mariborom in Ljubljano po njihovih izračunih v najboljšem primeru dve uri, v najslabšem pa skoraj tri ure z dvema prestopoma.

Takšno stanje po njihovem mnenju so zamašitve in prekinitve prometnih povezav med glavnim mestom in največjim urbanim središčem severovzhodnega dela države "hendikep političnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju Slovenije, saj država z zgolj enim razvijajočim se urbanim središčem, tj. Ljubljano, ni država za 21. stoletje".

Zahtevajo akcijski načrt

Tudi z vidika varovanja okolja je po njihovih ocenah nujno, da se na relaciji Maribor‒Ljubljana domislijo in organizirajo načini hitrega javnega prevoza. Zato od vlade zahtevajo takojšnjo vzpostavitev ekspertne skupine, ki bo do konca leta 2019 pripravila akcijski načrt, v skladu s katerim bo mogoče 133-kilometrsko pot med Ljubljano in Mariborom prepotovati v 50 minutah.

Med podpisniki pobude so strokovnjaki z različnih področij, med drugim arhitekture, prava in psihologije. To so Mateja Ratej, Jure Gašparič, Maja Godina Golija, Janja Hojnik, Peter Simonič, Cirila Toplak, Benjamin Lesjak, Kristina Toplak, Karolina Babič, Bojan Musil, Kaja Pogačar, Nenad Čuš Babič, Katja Košir, Aleksandra Berberih Slana, Miran Pustoslemšek, Ninna Kozorog, Rudi Klanjšek, Matjaž Gregorič in Dragan Potočnik.