V mariborski Snagi je ta hip okoli 270 ton odpadne embalaže, kar je manj kot pred tedni, še vedno pa precej več od običajne količine, pojasnjuje Petra Hercog, ki pričakuje, da se bo stanje normaliziralo v nekaj mesecih "pod pogojem, da se bodo vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo dejansko držale kvot, ki jih je zdaj predpisala država, in da bo prevzem potekal nemoteno".

Skoraj dva meseca neprevzemanja embalaže se še vedno poznata tudi na odlagališču bistriške komunale na Pragerskem, kjer je je še vedno za 280 ton, skoraj trikrat več kot običajno.

Podjetja za ravnanje z odpadno embalažo so zavrženo ovojnino nehala prevzemati po sodbi upravnega sodišča, ki si jo razlagajo, da so dolžna poskrbeti samo za toliko odpadne embalaže, za kolikor je bilo plačane embalažnine. Znova so jo začela prevzemati, ko so v začetku junija prejela nova okoljevarstvena dovoljenja, ki jim nalagajo prevzem vse embalaže.

Ajda Pleterski iz podjetja Gorenje Surovina, ki odpadno embalažo prevzema od komunalnih podjetij, napoveduje, da se bodo na spremembo dovoljenja pritožili, saj so prepričani, da za vso ostalo odpadno embalažo, ki ostane na trgu in za katero ni bila plačana embalažnina, torej ravnanje z njo, niso dolžni poskrbeti.

Da je ključ do rešitve problema znižanje meje za plačilo embalažnine, ki jo zdaj plačujejo le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto, opozarja Natalija Pečovnik iz Komunale Slovenska Bistrica: "Za vsak kilogram na trg oddane embalaže naj bo plačana tudi embalažnina."

Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da je v pripravi predlog novega zakona o varstvu okolja, ki bo v javni obravnavi predvidoma konec tega leta.