Mariborski župan Saša Arsenovič je na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, da je vlada letos občinam zagotovila dodaten denar, a obenem opozoril, da je takšne korake treba nadaljevati tudi v prihodnje, saj je podfinanciranost mestne občine še vedno visoka. "Še vedno govorimo o minusu 33 milijonov evrov," je dejal.

V predlogu proračuna občine za leto 2025 so načrtovani prejemki in izdatki v vrednosti 201,75 milijona evrov. Iz dohodnine pričakujejo 71 milijonov evrov, ob tem pa Mestna občina Maribor prejme še 1,4 milijona evrov za uravnoteženje razvitosti občin ter 7,7 milijona evrov sredstev občinam z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov za izvajanje zakonskih nalog. Od prodaje kapitalskih deležev pričakujejo 4,7 milijona evrov, od letos naj bi v občinski blagajni ostalo 10 milijonov evrov, za 24 milijonov evrov pa naj bi se na novo zadolžili.

Dolg naj bi čez dve leti znašal 116 milijonov evrov

"V letu 2025 se začenja nova finančna perspektiva z novim investicijskim ciklom, ki se bo nadaljeval v letu 2026 in potem 2027, zato je pomembno, da sprejmemo proračuna za obe leti," je pojasnila Mateja Cekić z občinskega urada za finance in proračun.

V novem finančnem obdobju EU-ja pričakuje Maribor približno 53 milijonov evrov državnih ali evropskih sredstev, ki jih bo namenil za vlaganja na področju športa, šolstva, kulture in zdravstva. "Pri tem mora mestna občina zagotoviti 31 milijonov lastnih sredstev, kar bo v pretežni meri od zadolževanja," je pojasnila Cekić.

Kot je dejal župan Arsenovič, je bilo v zadnjih šestih letih izvedenih za približno 120 milijonov evrov projektov, za katere so polovico sredstev dobili od države ali EU-ja, preostalo pa so bili prisiljeni pokriti s posojili.

Posledično raste zadolženost. Mestna občina Maribor bo konec decembra letos zadolžena za 89 milijonov evrov. V prihodnjih dveh letih načrtuje novo zadolževanje za skupno 45 milijonov evrov, ob tem pa bo po besedah Cekić potekalo tudi razdolževanje za približno 18 milijonov evrov, s čimer naj bi stanje zadolženosti občine čez dve leti znašalo 116 milijonov evrov.

V načrtu tudi gradnja parka, nadgradnja šole in nakup novih avtobusov

Med načrtovanimi naložbami je Cekić omenila obnovo Langerjeve vile, izgradnjo parka ob Pekrskem potoku, ureditev Trga generala Maistra z Gregorčičevo ulico ter Ljubljanske ceste, postavitev električnih polnilnic, obnovitvena dela v Narodnem domu in Loretanski kapeli, posodobitev zasneževalnega sistema na Pohorju in nadzidavo Osnovne šole Angela Besednjaka. "Načrtovana so tudi sredstva za nadaljevanje Centra Rotovž, začetek gradnje Zdravstvene postaje Tezno in obnovo poročne dvorane v Rotovžu," je dejala.

Nadaljevali bodo tudi nabavo do okolja prijaznejših avtobusov za mestni potniški promet. Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki potrjevali nakup desetih avtobusov, za katere so na najnovejšem razpisu Eko sklada prejeli dobrih pet milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Na dnevnem redu seje je tudi obravnava študije o mogočih variantah izvedbe t. i. master plana obnove vozišč v obdobju 2024–2028, s čimer želi občina končno zagotoviti sistematično urejanje dotrajanih cest. Ker za to v občinski blagajni nikoli ni dovolj denarja, se mestna uprava nagiba k rešitvi z neposredno sklenjeno notranjo pogodbo z javnim komunalnim podjetjem Nigrad. Če bi letno namenili za to približno štiri milijone evrov, bi v petih letih sanirali okoli 70 kilometrov vozišč.