Mestni svet se je seznanil s poročilom o Olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM). V razpravi je bilo izrečenih veliko pohval organizatorjem in zadovoljstva z izvedenim tekmovanjem, v svetniških skupinah Gibanja Svoboda in SDS pa je bilo tudi nekaj nezadovoljstva zaradi dejstva, da mora nastalo izgubo okoli 700.000 evrov kriti samo občina.
Direktorica OFEM-a Nataša Ritonija je pojasnila, da so se za OFEM pogajali s tremi različnimi vladami. "Številke so bile različne, želeli smo, da bi dobili več denarja, a dobili smo toliko, kot smo ga dobili in smo za to tudi hvaležni," je dejala in spomnila, da so šele 14 dni pred dogodkom dobili pogodbo o državnem sofinanciranju, kar je močno oteževalo delo na projektu. "Razmišljali smo tudi o odpovedi, a ko smo dali na mizo, kaj bi ta prinesla, smo se odločili, da projekt enostavno moramo izpeljati. Med drugim bi morali vračati sredstva, ki smo jih pridobili s strani države za izvedbo prepotrebnih naložb, in plačati kazen," je pojasnila.

Potem ko je Ritonija predstavila poročilo o OFEM-u, so ji mestni svetniki tudi podali soglasje k imenovanju za direktorico Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje - Maribor.

Župan Saša Arsenovič je na začetku seje povedal, da je občina zagotovila ves načrtovani denar za štipendije, programe v kulturi, mladini, sociali in kmetijstvu, plačane so po njegovih besedah tudi vse zapadle obveznosti na tekočih projektih. "Zahvaljujem se vsem, ki so prispevali k temu, da lahko imamo danes rekordno realizacijo na prihodkovni strani. Realizacija bo, odvisno od prilivov države, med 160 in 165 milijoni evri, kar pomeni, da proračun nikakor ni napihnjen," je dejal.

Manj zadovoljen je bil po tem, ko so mestni svetniki ponovno potrdili spremembo odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor, s katero je mestni svet že novembra zahteval prenos ustanoviteljskih pravic v holdingu iz rok župana na mestni svet. Vodja občinske službe za pravne zadeve Mitja Senekovič je sicer mestnim svetnikom skušal dopovedati, da noben zakon ne predvideva, da bi o ustanoviteljskih pravicah odločal mestni svet, ampak je to naloga župana. Predlagal jim je, da ponovno premislijo o predlagani spremembi odloka. "Tako kot je trenutno zapisano, ni skladno z zakonodajo. Nič pa ni narobe, če o tem odloči sodišče, da se to vprašanje razčisti," je dejal.

Svetniki Gibanja Svoboda, SDS, LPR in Stranke mladih – Zeleni Evrope so vztrajali pri svojem tolmačenju zakonodaje. "Po naši oceni je predlog popolnoma zakonit. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije jasno določa, da župan ne more izvrševati upravljavskih pravic v skupščini, to pomeni, da ne more odločati o razdelitvi dobička ali imenovati nadzornikov," je dejala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.

"KPK pravi, da poklicni župan ne sme biti član skupščine javnega podjetja, kaj šele, da je sam skupščina, če skupščina poleg ustanoviteljskih izvaja tudi upraviteljske pravice. To, kar mi počnemo, ni le možno, ampak tudi edino zakonito. Župan je že razumel, da ima mestni svet to pravico, ko nam je v letu 2020 dal v glasovanje izvolitev nadzornikov," je dodal svetnik Stranke mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič. "Če župan misli, da ima vedno prav, dajmo mestni svet ukiniti," pa je dejal predstavnik SDS-a Franc Kangler. Sprememba odloka, ki jo je župan želel zadržati, je bila ponovno potrjena s 26 glasovi za in devetimi proti.

Na koncu seje so mestni svetniki večinsko izglasovali tudi sklep, ki zavezuje mestno upravo, da jim izplača izpadle sejnine. To za občinski proračun pomeni skupno okoli 60.000 evrov.

Predlog je vložila Tjaša Gojkovič iz Liste kolesarjev in pešcev, ki je opozorila, da po pravilniku mestnemu svetniku letno pripada 12 sejnin. Zadnjih nekaj let je bila praksa, da so tisti, ki so se v posameznem mesecu udeležili več kot ene seje, prejeli izplačilo le ene sejnine, ne glede na to, koliko izplačil so prejeli letno.