Predlog proračuna, ki v letu 2021 predvideva dodatno zadolževanje za 15,4 milijona evrov in sporni začetek postopka prodaje družbe Farmadent v vrednosti 10,2 milijona evrov, je podprlo 26 od skupno 45 mestnih svetnikov. Proti so med drugim glasovali člani Liste Franca Kanglerja (NLS), SDS-a, Liste za pravičnost in razvoj (LPR) ter Levice.

V največji opozicijski svetniški skupini, Listi Franca Kanglerja (NLS), so kot problematično izpostavili višino novega zadolževanja in pomanjkanje vlaganj v obrobne predele občine. "Okoli 90 odstotkov investicij, ki jih napovedujete, je znotraj starega mestnega jedra, medtem ko krajevna skupnost Brezje-Zrkovci-Dogoše že pet let ni bila deležna nobenih vlaganj," je poudaril njihov predstavnik Milan Mikl.

Po ocenah SDS-a proračun ni realno načrtovan. "Zadolževanje občine za dodatnih 15 milijonov evrov je posebej problematično. Še bolj pereča težava pa je zviševanje notranjega dolga, o čemer ni uradnih podatkov, po naši oceni pa ta danes že presega 50 milijonov evrov in ta dolg bo imel trajne dolgoročne negative posledice za mesto in ljudi, ki tu živimo," je izpostavila vodja svetniške skupine Vladimira Cokoja.

Proračunske rezerve in denar za park

Svetniško skupino Levice so med drugim zmotili visoke proračunske rezerve in izpad sredstev za park ob Pekrskem potoku, v Listi za pravičnost in razvoj (LPR) pa so znova odločno nasprotovali začetku postopka prodaje Farmadenta in zahtevali njegovo izvzetje iz predloga proračuna.

V Listi kolesarjev in pešcev so opozorili na "podcenjujoč odnos" do manjših projektov v mestu, kot so pasji park in otroška igrišča, a splošna ocena je bila, da je predlog proračuna ustrezen za podporo v prvem branju. Podprli so ga tudi drugi člani koalicije župana Saše Arsenoviča. Lista Gasilci Maribora je na primer pozvala k dodatni pomoči gasilcem, v SMC-ju si želijo več vlaganj v vrtce in šole, SD pa skrbi "podcenjenost" projekta nove zdravstvene postaje na Jezdarski ulici.

Sofinanciranje države in EU-ja

Župan je poudaril, da so v predlog proračuna vključeni številni projekti, za katere so pridobili sofinanciranje države in EU-ja, zato morajo zagotoviti lasten delež. Pojasnil je, da so projekti v mestnem jedru v interesu tudi drugih prebivalcev občine, dodatne zaposlitve na občini pa da so potrebne za pridobitev usposobljenega kadra za uspešno izvajanje projektov in pridobivanje sredstev zanje.

Letošnji proračun bo po njegovih besedah izveden v znesku 120 milijonov evrov, glede prodaje Farmadenta pa je ponovil, da vključenost v proračun še ne pomeni dejanske prodaje. V vsakem primeru bo o tem moral še enkrat glasovati mestni svet.

Mestni svetniki so danes v prvi obravnavi podprli tudi proračun za leto 2022, ki je načrtovan v vrednosti 141 milijonov evrov vključno z zadolževanjem v vrednosti deset milijonov evrov. Podprli so tudi predlog predstavnika Stranke mladih – Zeleni Evrope Igorja Jurišiča, da se pri Farmadentu ugotovi možnost sodelovanja zaposlenih pri dokapitalizaciji ali javno-zasebnega partnerstva.

Skatepark pod okrilje Športnih objektov Maribor

Mestni svetniki so prav tako podprli predlog, da se pod okrilje Športnih objektov Maribor prenese skatepark, veslaški center in še nekaj drugih športnih površin, ki so trenutno v neposrednem upravljanju občine ali športnih klubov.

Več pomislekov je bilo pri predlogu za preoblikovanje tega javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo. Lista Franca Kanglerja (NLS) je poskušala celo umakniti to točko z dnevnega reda, ker bi bilo po besedah Mikla treba najprej razjasniti številna vprašanja, med drugim vprašanje drugih dolgov in izvajanja sanacijskega programa. A se večina mestnih svetnikov ni strinjala z umikom, čeprav se je potem izkazalo, da imajo tudi oni glede tega številne bojazni, med drugim jih skrbijo posledice tega ukrepa na javnih podjetjih.

Podžupan Samo Peter Medved je pojasnil, da želijo s preoblikovanjem rešiti vprašanje visoke zadolženosti zavoda in morebitnega stečaja. Neporavnane obveznosti imajo Športni objekti Maribor predvsem do mariborskih javnih podjetij, s predlaganim preoblikovanjem pa bi njihov dolg pretvorili v lastniške deleže. Nastalo družbo bi nato prenesli pod okrilje javnega holdinga in vanjo v prihodnje vključili tudi upravljanje žičnic, kar je trenutno poverjeno avtobusnemu podjetju Marprom.

Vzdrževanje in lastništvo športnih objektov bosta po besedah podžupana ostala v domeni mestne občine, prav tako se ne spreminja izvajanje letnega programa športa. "Vso infrastrukturo želimo spraviti na skupni imenovalec in jo nato bolje upravljati in tržiti," je dodal župan. Na podoben način naj bi v prihodnje organizirali tudi področje kulture.

Na koncu je predlog v prvi obravnavi dobil tesno večino glasov.