V Sotri so po ugodnih cenah kupovali ljudje z nizkimi prihodki, zaposlovala pa je težko zaposljive ljudi. Združenje Šent jo je odprlo pred štirimi leti s pomočjo 300.000 evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Ko se je sofinanciranje izteklo, je trgovina le s težavo delovala. Pokopali so jo tržna najemnina in previsoke nabavne cene dobaviteljev. Sotra je tako julija zaprla vrata, pripravljali pa so se na selitev v občinske prostore brez najemnine. A v Šentu so zdaj ocenili, da ne bo šlo. Podpredsednik društva Šent Edo Belak pravi: "Trgovina bi lahko obratovala, če bi jo dofinancirali, a smo se odločili, da zadeva ne bo tekla naprej."

V Šentu poudarjajo, da koncept socialne trgovine po vzoru podobnih trgovin v Evropi temelji izključno na donacijah viškov, ki nastajajo v proizvodnji oziroma pri dobaviteljih. Tak koncept pri nas ni zaživel.

Sotri se je nabralo za 20.000 evrov dolga do dobaviteljev. Ker ti v odpis niso privolili, bo ta dolg pokril Šent, tako kot vse obveznosti do zaposlenih in 620 evrov dolga do humanitarnega društva Upornik. Vodja Upornika Boris Krabonja razočarano opozarja, da je zaprtje Sotre velika izguba tako za njene socialno šibke kupce kot za zaposlene, ki so prihajali iz ranljivih skupin in bodo težko našli zaposlitev drugje. Po njegovem mnenju bi za ohranitev socialne trgovine v severovzhodni Sloveniji morala več narediti država, ki bi lahko spodbudila dobavitelje k donacijam, ne da je socialna trgovina morala blago kupovati po enakih ali le malo nižjih cenah kot drugi trgovci.

Kartico, ki omogoča nakup v Sotri po znižanih cenah, je imelo skoraj 5000 ljudi z nizkimi prihodki. Nazadnje je trgovina zaposlovala štiri ljudi, od tega tri težko zaposljive.