"Ko smo pred letom začeli stopati v stik z dobavitelji, je bilo veliko začudenih pogledov in vprašanj o tem, kaj sploh je socialna trgovina. V letu dni smo dosegli prepoznavnost, predvsem pa smo pomagali ljudem, ki so se v nekem trenutku znašli v težkem socialnem položaju," je dejala direktorica Sotre Iva Poropat in dodala, da so ob tem omogočili tudi zaposlitev sedmim težje zaposljivim ljudem.

A neizkoriščenih priložnosti za nadaljnji razvoj dejavnosti je po njenih besedah še precej. Ker niso klasična trgovina, so se večinoma promovirali s tem, kar so o Sotri pisali mediji in kar je šlo od ust do ust. Poropatova za prihodnje meni, da bi lahko več naredili na prepoznavnosti, predvsem pa vidi priložnosti v povezovanju s humanitarnimi organizacijami, ki imajo izdelane baze socialno ogroženih ljudi.

Ena od možnosti je tudi širitev programa z odpiranjem dodatnih trgovin v Mariboru, regiji in po vsej državi. O tem so se že pogovarjali s predstavniki različnih lokalnih skupnosti, od koder so prihajale pobude, a takšne trgovine ni tako enostavno odpreti, celo težje kot katero koli klasično. Gre namreč za težave pri zagotavljanju zadostne količine izdelkov.

Marža je minimalna, zato je težje
"Obstaja velika razlika med našo in podobnimi trgovinami v drugih evropskih državah. Kjer imajo socialne trgovine že dolgo tradicijo, te prodajno blago večinoma pridobijo iz donacij, medtem ko moramo mi žal vse blago kupiti. Pri tem delamo z minimalno maržo, zato je ekonomska uspešnost takšne trgovine zelo vprašljiva," je še dodala Poropatova.

Vodja projekta pri Šentu Peter Svetina je povedal, da imajo znotraj Šenta osem socialnih podjetij, ki so trajnostna in zaposlujejo več kot 200 ljudi.

Trgovina že vse od začetka sodeluje z mariborskim centrom za socialno delo, ki je med drugim tistim, ki so izkoristili vse druge možnosti pri reševanju svojega položaja, pomagal z boni za nakup v prodajalni.