Ena od posledic pandemije covida-19 je kopičenje večjih količin odpadkov, tudi hitrih antigenskih testov. Cilj projekta njihovega recikliranja je zmanjšati število takšnih odpadkov na način, da se ločeno reciklirata bela plastika in nanozlato, ki sestavljata hitre antigenske teste.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so predstavili projekt, ki s podporo Norveškega finančnega mehanizma uvaja recikliranje hitrih antigenskih testov za covid-19, so sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

Po besedah vodje projekta v UKC-ju Maribor Martina Rakuše so samo v njihovem zavodu v letu 2020 ustvarili 1854 ton odpadkov, od tega 276 ton infektivnih odpadkov, tedensko pa okoli 2000 hitrih antigenskih testov. Zato je za bolnišnico pomembno, da najde način recikliranja čim večje količine odpadkov, je dejal Rakuša.

Vodja projekta Rebeka Rudolf z mariborske strojne fakultete je dejala, da bodo, ko bo recikliranje zaživelo v praksi, k zbiranju rabljenih hitrih antigenskih testov povabili tudi druge zdravstvene ustanove in posameznike, ki bi lahko uporabljene teste odlagali v zdravstvenih domovih: "Zdaj te teste, ki veljajo za nevarne odpadke, sežigamo. Ob sežigu enega milijona hitrih testov, ki uporabljajo za oznake nanozlato, zavržemo 0,1 grama zlata in 5000 kilogramov plastike, ki je uporabljena za ohišja. To predstavlja okvirno ocenjeno vrednost 15.000 evrov".

Tilen Švarc, ki prav tako sodeluje pri projektu, je pojasnil, da bodo reciklirano plastiko po ločitvi materialov lahko uporabljali za izdelavo elektroinštalacijskih ohišij, nanozlato pa je mogoče uporabiti predvsem v številnih kozmetičnih in optičnih izdelkih.

"Gre za inovativen projekt, ki sledi konceptu krožnega gospodarstva. Sledi cilju razbremenitve okolja oz. zeleni politiki, ki je tudi prednostno področje evropske kohezijske politike in Norveškega finančnega mehanizma, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za sofinanciranje takšnih projektov," je dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. "Poleg inovativnosti je dodana vrednost tega projekta, da povezuje mariborsko univerzo, tamkajšnji klinični center in podjetja."

V projektu, katerega skupna vrednost je dobrih 700.000 evrov, poleg UKC-ja Maribor in mariborske fakultete za strojništvo sodelujejo še fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije ter podjetja Plastika Skaza, Surovina in Zlatarna Celje.

Po navedbah ministrstva za kohezijo je Slovenija iz Norveškega mehanizma v iztekajočem se obdobju prejela približno 40 milijonov evrov. Za prihodnji teden pa je minister napovedal srečanje z donatorji iz Norveške, od koder tudi v prihodnjem obdobju pričakuje približno enako vsoto.