V Mariboru je razburjenje povzročila transspolna učiteljica na obvezni praksi v osnovni šoli. Foto: BoBo
V Mariboru je razburjenje povzročila transspolna učiteljica na obvezni praksi v osnovni šoli. Foto: BoBo

Po spletu so začele krožiti zmerljivke, predvsem pa neodobravanje, češ da otrok ne more učiti moški z brado, ličili in čevlji s peto. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako vključujoč je šolski sistem – tudi do učencev in učenk, ki so del skupnosti LGBT+.

Gre za 23-letno študentko Filozofske fakultete v Mariboru. Kot je povedala za medije, so z otroki dobro sodelovali, nobeden od staršev, ki je pisal in grozil ravnateljici, pa nima otroka na tej šoli. Študentki v obrambo je že stopila fakulteta, ki je v odzivu zapisala, da je nesprejemljivo, da bi strokovno delo študentk in študentov na obvezni pedagoški praksi kdor koli presojal na podlagi njihovih osebnih okoliščin.

Bordon: "Otroci so me poslušali z zanimanjem"

Podobnega neodobravanja in zmerljivk je bila deležna tudi Lia Bordon, ki je po razkritju, da je transspolna ženska, o transspolnosti predavala dijakom zdravniške nege, ki morajo transspolnost poznati že zaradi svojega dela.

"Otroci so me poslušali z zanimanjem, zadovoljni so bili, zelo so se vključevali v debato, postavljali vprašanja. Bila sem izredno zadovoljna in presenečena nad pozitivnim odzivom kot tudi nad odzivnostjo mladih, kako jih ta vprašanja zanimajo," je povedala Bordon.

Čeprav je bil njen obisk vnaprej odobren s soglasjem sveta šole, ravnatelja in staršev otrok, se je po objavi srednje šole o njenem obisku na družbenih omrežjih zgodil podoben pogrom, ko so jo napadali isti ljudje z enakimi argumenti.

Katja Sešek, koordinatorka programa Vključujoče šole na Društvu Parada ponosa, pravi, da šolski prostor ni dovolj vključujoč. "Zakonodaja na področju šolstva in izobraževanja je pisana tako, da je vključujoča, a po drugi strani je pisana zelo široko in je prepuščena vsaki šoli oz. vsakemu ravnatelju, ravnateljici oz. vsaki učiteljici, učitelju," je povedala Sešek.

Tako se izkušnje vključevanja LGBT+ oseb lahko močno razlikujejo že od šole do šole. Sogovornici poudarjata, da je vsakršno diskriminiranje ali napad nedopusten, saj mora biti šola spodbudno okolje za vse, ne glede na njihove osebne okoliščine, pa najsi bo to spolna usmerjenost, barva kože ali nacionalnost.