Na mariborskem stanovanjskem skladu ugotavljajo, da vzroki za neplačevanje obveznosti, ki jih ne plačuje redno že vsak četrti najemnik njihovega stanovanja, ostajajo enaki kot doslej in izhajajo predvsem iz slabih gospodarskih razmer ter posledično visoke stopnje brezposelnosti oziroma socialne stiske najemnikov. Najemnikov, ki bi najemnino in pripadajoče stroške lahko plačevali, pa tega ne počnejo, je po njihovih izkušnjah malo.

Sklad pri reševanju problematike deložacij intenzivno sodeluje s Centrom za socialno delo Maribor, najemnike pa s prošnjami za finančno pomoč usmerijo tudi na nevladne organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine in podobno. Hkrati jim omogočajo tudi dogovor o obročnem plačilu dolga.

Delno plačilo zaustavi deložacijo
Začasni odlog deložacij sicer lahko sledi zaradi delnega poplačila dolga, pa tudi zaradi odloga deložacije do konca šolskega leta, namestitve v dom starejših občanov in podobno. Ob tem je država že leta 2014 z zakonom omejila možnosti odloga najdlje za eno leto od preložitve prve deložacije.

"Če se dolžnik drži dogovora o obročnem plačilu, podamo predlog za odlog izvršbe. Če dolžnik pred deložacijo dolg v celoti poravna in ima hkrati plačane tudi tekoče obveznosti za uporabo stanovanja, sklad z njim sklene novo najemno pogodbo," so pojasnili v Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor, kjer še dodajajo, da tudi letošnja gibanja ne kažejo bistvenega odstopanja od preteklih let.

Na mariborskem centru za socialno delo opozarjajo, da naj najemniki, ki se znajdejo v težkem finančnem položaju, ne odlašajo in se pravi čas obrnejo za pomoč k centru za socialno delo in nevladnim humanitarnim organizacijam.