Stanovanjski sklad je zaradi neplačevanja najemnin v zadnjih letih najpogosteje prisilno izselil najemnike v Mariboru, na Ravnah na Koroškem in na Jesenicah.

Regijska razdelitev je primerljiva s podatki centrov za socialno delo, ki so nedavno razkrili, da zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov v državi skoraj vsakodnevno izselijo dve stanovanji. Skupna vsota neplačanih najemnin Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) je vse višja. Ob koncu marca so najemniki in nekdanji najemniki skupaj dolgovali že 2,8 milijona evrov. Ob tem sklad prevzema tudi stroške, ki jih nekdanji najemniki pustijo za seboj - v lanskem letu jih je bilo za 175 tisoč evrov.

"Upoštevamo prošnje za poplačilo dolga"

Očitke, da je prav republiški sklad najbolj neusmiljen pri deložacijah, na SSRS zavračajo. "Če se najemnik na opomin odzove s prošnjo o načinu plačila dolga, temeljito proučimo vse okoliščine, in če obstajajo utemeljeni razlogi, se z njim sklene pisni dogovor o poravnavi dolga. V primeru nespoštovanja tega dogovora se najemnika ponovno opozori in šele nato se zoper njega na pristojno sodišče vloži tožba na odpoved najemne pogodbe," trdijo na skladu.

Nihče ne ve, koliko jih mora letno na cesto
Konkretnih podatkov o vseh deložacijah v Sloveniji tudi SSRS ne vodi. Prav tako ne pojasnjujejo, če mu pripisujejo vsako leto večje število izselitev. V lanskem letu jih je bilo namreč kar dvakrat več kot denimo leta 2009. Za veliko prezadolženih posameznikov je postalo menjavanje stanovanj način življenja. “Najame, ne plačuje in nato po izselitvi pusti še stroške računov,” je pred časom za Tarčo povedala v. d. direktorice Centra za socialno delo Maribor Frančiška Premzel. Pri tem ne gre nujno za ljudi, ki so zabredli ali so dolgotrajno brezposelni.

Kljub plači premalo za življenje
“Najbolj kruto ljudje doživljajo to, da s svojim delom in zaposlitvijo, ki jo imajo, ne morejo pokriti niti minimalnih stroškov preživetja,” stiske opisujejo v CSD Maribor, ki se skušajo v reševanje težav vključiti že ob prvem neplačilu, saj vsako odlašanje zaradi visokih obresti prinese le še večje težave.

Deložacije, skrita revščina, zadolženost, ljudje, ki se izgubljajo med brezdomci, plače, ki zadostujejo zgolj za preživetje. Revščina ima ogromno obrazov, bogastvo države pa še zdaleč ni zagotovilo za blaginjo ljudi in večjo enakost; zanju je potrebno politično soglasje. Več o skritih težavah in rešitvah v oddaji Tarča z Boštjanom Anžinom v četrtek ob 20. uri na TV SLO 1.