Prvi poklon mrtvim je bil ob pomniku prve svetovne vojne v Ravnici pod Škabrijelom, kjer je bila ena najhujših bitk Soške fronte. Spomenik padlim slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni - spomenik pri Slemenarju - je postavljen v spomin na več tisoč padlih od avgusta do septembra leta 1917 v okviru 11. Soške bitke, ko so divjali najhujši boji katere koli avstro-ogrske enote v zgodovini te monarhije.

Od slovenskih enot sta se ob velikih izgubah na Škabrijelu odlikovala zlasti Celjski 87. pehotni polk in Ljubljanski 2. gorski polk, v katerih je bilo tudi veliko Primorcev. Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne se bitk na Škabrijelu, kjer so tisoči padli tudi zaradi uničujočih plinskih bomb, vse večkrat spominjamo … Že čez deset dni, 11. novembra, pa bo še druga prelomnica: 96-letnica konca prve svetovne morije. Delegacija Mestne občine Nova Gorica je ob pomniku pri Slemenarju položila prvi spominski venec.

Tri označena brezna v Trnovskem gozdu
Ista delegacija je zatem položila vence tudi ob treh breznih v Trnovskem gozdu. Gre za globoke kraške jame (fojbe), v katerih so posmrtni ostanki več kot šeststo po vojni pobitih Slovencev, Italijanov in pripadnikov drugih vojsk, ki so bežali proti zahodu. Ta tri brezna so pravzaprav prva raziskana pri nas in označena že vse od zgodnjih devetdesetih let.

Raziskovala jih je tudi Nataša Nemec, zdaj upokojena zgodovinarka Goriškega muzeja: "Aretacije, predvsem domobrancev, pa tudi italijanskih vojakov, so se začele takoj v začetku maja 1945 in so trajale vse do srede junija istega leta, ko je bila vzpostavljena demarkacijska črta med conama A in B. Zaprti so bili v Gorici v gradu, šolah, vojašnicah … Na smrt obsojene so vozili v tri brezna – v Podgomilo pri Grgarju, Cvetrež pri Trnovem in Zalesniko, prav tako pri Trnovem."

Predstavnica delegacije Mestne občine Nova Gorica, mestna svetnica Ljubka Čargo,je ob polaganju vencev na tretji fojbi v Trnovskem gozdu povedala: "S poklonom žrtvam obeh vojn, prve in druge, ter istočasnim poklonom povojnim žrtvam dokazujemo, da je današnji dan res dan spomina na vse mrtve - ne glede na njihovo pripadnost, ne glede na leve in desne. To je spomin na mrtve!"

Osrednja slovesnost ob partizanski grobnici
Spominske slovesnosti na Goriškem so se končale na osrednji komemoraciji v Spominskem parku Trnovo ob tamkajšnji partizanski grobnici. V amfiteatru so na 83 granitnih ploščah vklesana imena 2345 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz novogoriške občine.

Na vrhu vzpetine Kobilnik stoji kamnit obelisk, ob njem je grobnica, v kateri je pokopanih 256 padlih borcev IX. korpusa.

Slavnostna govornica, poslanka v državnem zboru Mirjam Bon Klanjšček (ZaAB), je v tej "Goriški nekropoli", kot so spominski park mnogi poimenovali, opozorila: "S spoštovanjem zremo v preteklost in se spominjamo borcev IX. korpusa pa tudi vseh drugih žrtev 2. svetovne vojne in žrtev vseh vojn, ki še danes divjajo po svetu. Vojn, ki povzročajo veliko gorja in za seboj puščajo nepregledno množico nedolžnih žrtev. Kakor da nas zgodovina ne bi ničesar naučila in kakor da milijonske žrtve nikoli ne bodo streznile naslednjih generacij, da bi se vojnam odpovedale. Zdi se, da človeštvo ne zmore preseči razdiralnih ideologij, zavisti, sovraštva, nestrpnosti in izključevanja. In vendar je odvisno samo od nas, ali bomo zmogli to modrost in presegli napake prejšnjih rodov."

Partizanski spomenik blagoslovil gvardijan
Partizansko grobnico na Trnovem je na današnji spominski komemoraciji blagoslovil gvardijan frančiškanskega samostana na Sveti gori Pepi Lebreht. Poklon vsem žrtvam pa je ubesedil tako: "Na enem izmed spomenikov prve svetovne vojne stoji zapisano: 'Nasprotniki v boju tukaj počivajo kot bratje.' Res je – ko odigramo partijo šaha, damo bele in črne figure, od kmeta do kralja, v isti zaboj. Zato ljudje s plemenitim srcem in spoštljivo človečnostjo molijo za oboje – tako za poražence kot za zmagovalce."