Ime praznika je sekularna različica katoliškega praznika vseh svetih, ko se Cerkev spominja svetnikov, ki sicer niso uradno razglašeni v cerkvenem koledarju. Datum je leta 835 določil papež Gregor IV., predtem pa je Cerkev praznik obhajala 13. maja.

Spoštljiv odnos do mrtvih najdemo v vseh civilizacijah. Za antropologe in arheologe je temeljni artefakt človečnosti prav človekov grob. Zadnja izkopavanja so pokazala, da so grob poznali že neandertalci pred več kot 100.000 leti. Arheologinja Verena Perko: "Danes vemo, da so pokopavali, da so v grobove polagali rože, uporabljali ogenj, da so poznali rituale. To je tisto, kar pravzaprav pomeni civilizacijo."

V primerjavi z današnjim zahodnim svetom so stare kulture življenje dojemale bolj celostno. Smrt je bila neke vrste prehod v nov način bivanja: "V Ogleju imamo vrsto spomenikov in nagrobnikov, ki so v obliki vrat. Gre za prehod iz ene realnosti v drugo," pravi Verena Perko.
Pomembno je tudi, nadaljuje sestra Žerdin, da človek smrti ne odriva, ampak jo sprejme kot del življenja: "V naši hiši dovolimo in spodbujamo starše in domače, da k umirajočemu pripeljejo otroke. Da se naredi ta obred slovesa. Da otrok dobi izkušnjo smrti in odhajanja, spoznanje, da v življenju obstaja tudi bolezen. Tega mu ne da nobena šola, vrtec ali fakulteta."Smrt je del življenja

Še pred nekaj desetletji so ljudje umirali v domačem družinskem okolju, danes pa jih po zadnjih podatkih kar 70 odstotkov življenje sklene v bolnišnicah. Zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin je vedno večja potreba po paliativni oskrbi in posebnih hišah, hospicih, v katerih je človek deležen celostne oskrbe in se lahko v miru pripravi na odhod. Kot pravi sestra Emanuela Žerdin, ki je v ljubljanski hiši Hospic odgovorna za zdravstveno nego, je to čas, ko se človek sooči s temeljnimi vprašanji: "Kaj te pretrese? Ljudje ne iščejo, češ pokaži mi še enkrat tisti kup denarja, ki sem ga zaslužil, avtomobil ali hišo. Iščejo ljudi. Iščejo tisto, kar jim je dajalo smisel v življenju."

Polaganje vencev
Predsednik republike Borut Pahor je ob 12. uri na ljubljanskih Žalah položil več vencev ob spomenikih padlih v vojnah. Pri tem so ga spremljali predsednik vlade Miro Cerar, predsednik DZ-ja Milan Brglez in predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Pahor je ob postroju častne enote Slovenske vojske venec najprej položil k pomniku padlim v vojni za Slovenijo '91 na novih Žalah, zatem k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije 1941-1945 v spominskem parku.

Delegacija je nato venec položila še k lipi sprave, obisk Žal pa končala pri kostnici žrtev iz prve svetovne vojne, kjer so v spomin na žrtve pripadniki častne enote izstrelili tri strele. Obisk državnega vrha na Žalah si je ogledalo več deset obiskovalcev pokopališča. Pahorja, Cerarja, Brgleza in Bervarja sta na Žalah spremljala načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in generalni direktor policije Stanislav Veniger.

Predsednik republike je ob 14. uri venec položil tudi ob spominsko obeležje pred breznom pod Krenom v Kočevskem rogu, čaka pa ga še polaganje venca k spomeniku žrtvam vojnega nasilja na Sv. Urhu pri Ljubljani, kjer sta ob 10. uri venec že položila ljubljanski župan Zoran Janković in Bervar. Spominske slovesnosti in polaganje vencev bodo potekali tudi v številnih drugih slovenskih občinah.

Brglez: Dostojen pokop ni politično vprašanje
Ob dnevu spomina na mrtve je Brglez v svojem razmišljanju, objavljenem na spletni strani DZ-ja, izpostavil, da je prav, da se (vsaj) na ta dan zahvalimo vsem tistim, ki so sanjali, a niso doživeli naše samostojne države, za katero so se borili, a je niso dočakali.
Dotaknil se je tudi še nezaceljenih ran za žrtvami vojne in povojnega nasilja, pri čemer nekateri še niso našli svojega dostojnega počitka. "Tu je naša država zatajila, saj ureditev dostojnih grobišč vseh žrtev prvenstveno ni (in ne sme biti!) politično vprašanje, ampak je vprašanje etike in humanistični imperativ," je poudaril.

Državljani Slovenije moramo čim prej poskrbeti za pokop svojih mrtvih, je dodal predsednik DZ, saj bomo le tako vsaj simbolično končati to "temno poglavje naše zgodovine".

Bogoslužja po državi
V Katoliški cerkvi 1. novembra praznujejo dan vseh svetih, medtem ko se vernih rajnih spominjajo dan pozneje. Ob prazniku vseh svetih so zato po župnijah potekale slovesne maše, na pokopališčih pa molitve. Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan je maševal na ljubljanskih Žalah, kjer je vodil tudi molitev pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo.

Glavan je v svojem nagovoru poudaril, da so med svetniki mnogi preprosti ljudje, matere in očetje, ki so zvesti svojim dolžnostim. "Niso bili brez napak, delali so tudi popravne izpite. A z vztrajnim prizadevanjem iz dneva v dan, od spovedi do spovedi, so popravljali svoje življenje in ga usmerjali po poti Božje volje," je dodal. Glavan je spomnil tudi na preganjanje kristjanov po svetu zaradi njihove vere.
Evangeličani posebnih bogoslužij danes ne pripravljajo, prav tako tudi ne pravoslavni kristjani, ki pokojnim sicer posvetijo štiri sobote v letu. Muslimani pa se umrlih posebej spomnijo ob praznovanju bajrama.

Dežman: Pokopljimo mrtve
Ob dnevu spomina na mrtve Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč poziva vlado, naj hitreje in dosledneje ureja vojna grobišča, zagotovi dovolj denarja in drugih pogojev za ureditev tega področja, kot to nalagata zakona o vojnih grobiščih in varstvu kulturne dediščine. Neuresničevanje omenjenih zakonov po mnenju komisije pomeni kršenje temeljnih človekovih pravic tako mrtvih kot živih.

V Sloveniji bi bil čas, da po 70 letih od konca druge svetovne vojne in povojnih množičnih zunajsodnih pobojev uredimo mesto mrtvih, to pomeni, kot pojasnjuje predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Jože Dežman, da so vsi mrtvi na slovenski zemlji pokopani in da poiščemo svoje mrtve v tujini: "Treba je poudariti, da država v tem trenutku nima službe za vojna grobišča. Ne na ministrstvu za kulturo kot tudi ne na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve tako ne izpolnjujejo svojih zakonskih obveznosti." Zato poziva novo vlado "da premisli o politiki na tem področju, da pred 70-letnico konca 2. svetovne vojne in povojnih pobojev vzpostavi mehanizme, da bomo počasi vstopili v skupnost držav, ki imajo svoje mrtve pokopane".

Dežman opozarja, da dve tretjini prikritih grobišč sploh ni sondiranih ter večina teh grobiščih ni označenih in urejenih v skladu z zakonodajo. To zavlačevanje je po mnenju komisije za prikrita grobišča škodljivo, ker spodbuja negativna čustva in omogoča zlorabo mrtvih za politične namene. V Sloveniji imamo evidentiranih 596 prikritih grobišč in, kot zagotavljajo na ministrstvu za delo, so letos začeli vzpostavljati natančno računalniško evidenco vseh prikritih grobišč. Sledil bo vpis grobišč v register grobišč.

Strpno v prometu
Na današnji praznični dan je predvsem v okolici pokopališč pričakovati gnečo na cestah. V okolici večjih pokopališč bo ponekod tudi spremenjen prometni režim, a ne v Ljubljani, kjer bodo za urejanje prometa skrbeli policisti in redarji.

A. Č., Boštjan Debevec, Nataša Lang, Radio Slovenija