Verjetno le malokdo ve, kje je vasica Škovec. Gre za majhno vas v krajevni skupnosti Tržišče, ki sodi v sevniško občino. Vas leži v naročju dolenjskih gričev, na nadmorski višini 349 metrih in se je v zgodovinskih virih omenjala že v 15. stoletju pod imenom Šibkovec. Danes je vas lepo urejena, za kar skrbi vseh 60 vaščanov, ki znajo stopiti skupaj in marsikaj postorijo sami.

Tako so vaščani Škovca v zadnjih letih sami res veliko naredili, da je vas danes lepo urejena. Pri tem sodelujejo kar vsi krajani, od najmlajših do najstarejših. O njihovih dosedanjih pridobitvah se lahko s tabel, pritrjenih na ostareli hrast, ki stoji pred vstopom v vas, prepričajo tudi obiskovalci. Irena Lindič je med najbolj zagnanimi krajani, ki se zaveda, da so pač malo oddaljeni od občinskega središča in jim ni vse dano, kakor drugim občanom. Ob tem dodaja: »Ker smo nekoliko odmaknjeni od središča, moramo samo dostikrat poskrbeti za stvari, ki so v mestu normalne. Tako skrbimo za urejenost vasi, za urejenost dovoznih poti, za infrastrukturo, vodovod, poti in še vrsto drugih stvari. Krajani radi stopimo skupaj, pomagamo eden drugemu. Radi se tudi družimo in prepričana sem, da skupaj zmoremo več.«

Rezultat te složnosti je bil tudi ta, da je bil Škovec v letu 2010 razglašen za najlepšo vas v Posavju in osvojil tretje mesto na ocenjevanju najlepših izletniških krajev v Sloveniji, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Krajani pridno skrbijo tudi za svojo dediščino. Tako ima njihov krajan Leopold Borštnar, ki sicer zdaj živi v Ljubljani, na svoji rodni domačiji pravi etnološki muzej, v katerem je res kaj videti. Polde, kot ga kličejo prijatelji prizna, da večina orodij in strojev izvira z Dolenjske, nekatere pa tudi od drugod: »Nekateri predmeti in kmetijski stroji so prišli iz vseh koncev Slovenije, saj jih zbiram že 30 let in hodim na razne sejme in bolšjake in kadar mi je kaj všeč, pa če imam denar, pa kaj kupim. Nekatere stvari restavriram kar sam, sicer pa imam enega dobrega soseda, ki zelo dobro to restavrira in ima pravo roko za te stvari. Tako tudi skrb za muzej prepuščam drugim, saj sem na Škovcu zgolj občasno in živim drugje.«

Polde ima tudi več starodobnih vozil, od terencev do motorjev. In te imajo na Škovcu in sosednjih vaseh skoraj pri vsaki hiši, predvsem Tomosove mopede. Branko Gačnik o ljubiteljih starih motorjev pravi: »V vasi nas je okrog 20 motoristov. To smo pač neka mlajša generacija. Starejši ljudje so te motorje in mopede pač, ko so prišli avtomobili, kar mal zapustil in zavrgli. Zdaj jih skušamo spet spraviti v pogon, jih obnoviti, saj predstavljajo del naše dediščine. Pri tem pa se tudi družimo in zabavamo, pa še na kakšen izlet se odpeljemo.«

Krajani skrb za lepo urejen kraj in dediščino prenašajo tudi na mlajše. Tako so pred dnevi pripravili prireditev z naslovom »Jesen na vasi«, na kateri so obujali stare kmečke običaje, pripravili degustacijo domačih dobrot, kmečke igre in se skupaj z obiskovalci tudi prijetno poveselili.

Za MMC Goran Rovan