Anonimno pismo, v katerem naj bi bili navedeni organizatorji mariborskih vstaj, je vodilo do zaslišanj nekaterih imenovanih pred parlamentarno komisijo državnega zbora. Starši protestnikov, ki so jih na vstajah priprli policisti, so se združili v skupini Svoboda vstajnikom. Menijo, da gre za nov primer zlorabe njihovih sinov v politikantske namene.

Mati enega od (za zdaj še nepravnomočno) obsojenih protestnikov Metka Kelbič je v imenu drugih mater povedala, da so bili "skrajno ogorčeni in prizadeti", ko so slišali, da se jim je "obesilo" avtorstvo anonimke. "Kaj takega, da bi znane Mariborčane obtožili hujskanja naših sinov, nam ne bi nikoli padlo na pamet. Naši fantje so šli na proteste s povsem drugim razlogom," je dejala.

Po besedah enega od pobudnikov skupine Svoboda vstajnikom Andreja Kurnika je skrajni čas, "da se začne v parlamentu obravnavati pravi problem, to je, da so bile na vstajah brutalno kršene naše z ustavo zagotovljene pravice". "Z avtoriteto državnega zbora želimo identificirati osebe, ki so neposredno odgovorne za to, kar se je dogajalo na tretji mariborski vstaji," je dejal in med drugim zahteval zaslišanje takratnega notranjega ministra Vinka Gorenaka.

"Gre za policijsko-politični spis"
Peticiji so se pridružili tudi nekateri znani Mariborčani, ki so bili na podlagi anonimke vabljeni na zaslišanja pred preiskovalno komisijo DZ-ja. Pisatelj Tone Partljič je prepričan, da vsebina anonimke ni bila "govorica prizadetih staršev, ampak policijsko-politični spis". Takšne zlorabe je označil za "nevaren družbeni sindrom", proti kateremu se je treba boriti.

V peticiji, ki jo je v DZ poslala skupina Svoboda vstajnikom, med drugim piše: "Na podtikanja in brezvestno zlorabo naših imen odgovarjamo s peticijo, s katero od državnega zbora zahtevamo, da sproži preiskavo v ustreznih delovnih telesih o ozadju represije nad udeleženci in udeleženkami mariborskih vstaj ter o nepoštenih in pristranskih sodnih procesih."

"Naši sinovi so namreč bili arbitrarno pridržani, maltretirani v skoraj mesec dni trajajočem priporu, na koncu pa obsojeni v izrazito pristranskem in nepoštenem procesu. S tem so bile kršene njihove človekove pravice in človekove pravice vseh, predvsem z ustavo zagotovljena pravica do združevanja in svobodnega izražanja."

Razočaranje po sojenju
Kelbičeva pravi, da se jim je zaradi dogodkov po tretji mariborski vstaji 3. decembra 2012 življenje obrnilo na glavo. Upala je, da se bo na sodišču izkazala resnica, a je bila neprijetno presenečena. "Sodnica je fante že na začetku označila za huligane in nismo imeli nobene možnosti. Obsojeni so bili na sedem mesecev zapora zgolj na podlagi pričevanj policistov, čeprav nobeden od policistov, ki so pričali, ni znal povedati, da je na protestu videl prav te fante." Na sodbo so se obsojeni na okrajnem sodišču pritožili in zdaj čakajo na odločitev višjega sodišča.

"Ne moremo se znebiti vtisa, da so bila priprtja in pripori 3. decembra 2012 montirani. Enako velja za sojenja," je dodal filozof Boris Vezjak, ki se je vprašal, kako je mogoče, da tudi po letu in pol "še vedno ne vemo, zakaj je prišlo do priprtja 130 ljudi".

Priprli so 119 ljudi
Po tretji mariborski vstaji 3. decembra 2012, na kateri se je zbralo okoli 10.000 ljudi, je bilo od skupno 119 aretiranih kazensko ovadenih 28 oseb. Od tega jih je bilo 12 po hitrem postopku obtoženih sodelovanja v skupini, ki je uradni osebi preprečila uradno dejanje. Dva sta na začetku sojenja na okrajnem sodišču priznala krivdo in bila obsojena na večmesečno pogojno zaporno kazen. Sedem jih je sodišče septembra lani obsodilo na sedem mesecev zapora, s tem da sodba še ni pravnomočna, saj so se pritožili na višje sodišče. Preostali trije so jo odnesli brez kazni.

Zoper drugih 16 ovadenih je bila vložena ovadba zaradi napada na uradno osebo, kar je resnejša obtožba, a se je njihovo število med preiskavo zmanjšalo. Tečeta tako dva kazenska postopka zoper skupno devet obdolženih. V obeh primerih obtožnica še ni pravnomočna.