"Legenda pravi, da je pred več tisoč leti nekje na ravnici osrednje Azije človek ujel sokola. Da bi spoznal duha divje ptice, ga je hranil in udomačil, nato pa izpustil na prostost. Svoboden se je sokol dvigal vedno višje pod oblake, dokler pod seboj ni ugledal plena in ga v strmoglavem naletu ulovil. Vendar z ulovom ni odletel, ampak je čakal človeka, da bi ga delil z njim. Tako se je pred davnimi časi rodila umetnost in znanost sokolarstva. Natančno mesto in čas izvora sokolarjenja nista znana, vendar večina zgodovinskih virov kaže, da so ta način lova razvili prebivalci prostranih azijskih step na prelomu drugega v prvo tisočletje pred Kristusom. Njegov nastanek je pogojevala življenjska nuja, saj pregledna pokrajina človeku lovcu s takrat še zelo primitivnim orožjem ni dajala dosti možnosti za ulov." Tako so o zgodovini sokolarstva zapisali na uradni spletni strani Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed.

Gre za nevladno naravovarstveno organizacijo, ki je bila ustanovljena z namenom proučevanja in varstva ujed. Sokolarska zveza Slovenije (SZS), kot je njeno skrajšano ime, povezuje območna sokolarska društva, pravi njena predsednica Vilma Alina Šoba, za zdaj delujeta le dve – sokolarski društvi Pomurja in gorenjske regije. Poleg tega Sokolarska zveza skrbi za stalno izobraževanje članov in izvaja sokolarske izpite ter programe za ohranitev ujed, sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov in predstavlja slovensko sokolarstvo doma in v tujini. Njihove glavne naloge so ohranjanje tradicije sokolarstva, spremljanje, proučevanje, vzdrževanje in krepitev naravnih populacij ujed, ohranitev genetskega materiala ogroženih vrst ujed ter razvijanje in izvajanje ekoloških ukrepov za zmanjševanje škode, ki nastaja zaradi ptic.

Sokolarstvo ima na območju Slovenije kar 800-letno zgodovino, saj zapise o njem zasledimo vse od leta 1120 do 1954. Zato je CIC, Mednarodni svet za ohranitev divjadi in lovstvo, začel postopek za uvrstitev sokolarstva na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Člani Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed ohranjamo s sokolarstvom tudi delček slovenske in evropske kulturne dediščine za naše naslednje rodove. Sodobno sokolarstvo je namreč po mnenju IUCN-ja, Mednarodne zveze za ohranitev narave, zgleden primer trajnostne rabe narave, ki hkrati spodbuja človekov motiv, zavest in razvoj znanosti, ki so potrebni za dejavno varstvo ujed in tudi narave na splošno.

Kdo ima lahko pri nas sokole in z njimi lovi?
Vilma Alina Šoba pojasnjuje, da je Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed edina organizacija v Sloveniji, katere člani morajo opraviti obvezen preizkus znanja - sokolarski izpit, ki zagotavlja strokovno gojitev živali. K temu dodaja: "Poleg sokolarskega dovoljenja mora imeti sokolar na razpolago tudi primeren prostor za namestitev ptice. Pri večini ptic velikost kragulja ali velikih sokolov zadošča letalnica s tlorisom najmanj 12 kvadratnih metrov, katere širina je najmanj 2 in višina 2,5 metra. Sokolar mora ptici zagotoviti kakovostno hrano (meso prepelic, piščancev, golobov, podgan ...) in v obdobju sokolarske sezone vsaj od 3- do 4-krat tedensko trening in lov, kar zahteva dobro uro časa pri dnevni svetlobi. Sokolar lahko poseduje le gojene ptice ujede, zadrževanje prostoživečih ujed v ujetništvu je strogo prepovedano."

Sokolarske ptice morajo biti na predpisan način označene z obročkom oziroma mikročipom. Pri prevzemu mora biti priloženo tudi potrdilo o poreklu ptice, ki ga izda pristojen organ v državi izvora. Formalnosti v povezavi z označitvijo in potrdili mora urediti vzreditelj ptice. Potrdilo o poreklu omogoča sokolarju neomejeno potovanje s ptico po vseh državah članicah EU-ja. Cene mladičev ujed so primerljive s cenami rodovniških psov in se gibljejo med 300 in 1.200 evrov, primerljivi pa so tudi stroški oskrbe.

Sokolarstvo prispeva tudi k varovanju življenj ljudi in preprečevanju nastanka gmotne škode v letalskem prometu. Navzočnost ptic na letališčih predstavlja morebitno nevarnost zaradi trkov letal s pticami, posledice so povezane z izredno visoko gmotno škodo, ogroženo pa je tudi življenje potnikov in ljudi na zemlji. Uporaba sokolarsko šolanih ujed je eden izmed načinov za odvračanje ptic, ki jih priporoča ICAO, Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, in se uspešno izvaja na številnih letališčih po vsem svetu. To metodo uvrščamo med ekološke ukrepe za varstvo letalskega prometa, slovenski sokolarji s svojimi sokoli tako skrbijo za večjo varnost letalskega prometa na Letališču Jožeta Pučnika.

V Slovenije zdaj že okoli 40 lastnikov sokolov in drugih ptic ujed. Ti jih uporabljajo za lov in druge dejavnosti. Da bi pa sokolarstvo, o katerem je pri nas bolj malo znano, približali ljudem, pa sokolarji svoje ptice radi pokažejo tudi na različnih prireditvah, kamor jih pač povabijo. Tako so jih predstavili tudi v Portorožu pred hotelom Kempinski Palace in bili deležni veliko pozornosti.

Za MMC Goran Rovan, video Matej Vranič

Hunting with falcon & goshawk from Matej Vranic on Vimeo.