Švicarija nad Tivolskim gradom je ime dobila po manjši gostilni, ki so jo v ljubljanskem parku Tivoli postavili leta 1835. Po besedah Jerneje Batič z oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana je bila v 19. stoletju zelo priljubljena gradnja v "švicarskem" slogu: "se pravi objekt, ki je ob robu gozdička zgrajen iz lesa".

Čez nekaj desetletij pa je dal na mestu, kjer je bila gostilna, avstrijski vojskovodja Radetzky zgraditi počitniško hišo. Zemljišče je pozneje kupila ljubljanska občina, ki je za leseno hišo v letih od 1908 do 1910 zgradila hotel Tivoli.

Načrte za betonsko-leseno poslopje je izdelal arhitekt Ciril Metod Koch. Objekt so postavili v t. i. domačijskem slogu s povzetimi prvinami slovenske alpske hiše. Švicarija je bila do leta 1930 eno izmed najpomembnejših središč kulturnega in družabnega življenja v Ljubljani. V hotelski dvorani so prirejali kulturne prireditve, v kmetski sobi so se zbirali umetniki.

Začetek propadanja
Leta 1934 stavbo najame rusko plemstvo, ki je v Kraljevino Jugoslavijo prebežalo po oktobrski revoluciji. V hotel iz šentpetrske vojašnice so preselili ruske migrante. Po drugi svetovni vojni so si v objektu ateljeje uredili znani slovenski umetniki, same hotelske sobe pa so preuredili v stanovanja.

Švicarija ostane v občinski lasti, a ker nihče ne skrbi za obnovo, ta kmalu začne propadati. Vnema za obnovo se še dodatno ohladi po letu 1991, ko Slovenija dobi t. i. "Jazbinškov stanovanjski zakon". Najemniki stanovanj so namreč postali lastniki.

Zapleti z začetkom obnove
Čeprav se je občina za prenovo odločila pred sedmimi leti, se je ta zaradi zapleta s stanovalci začela šele pred pol leta. "Vse te ljudi je bilo treba nekam preseliti in to ni tako preprosto," pojasnjuje Jerneja Batič z Mestne občine Ljubljana. Konservatorski načrt za prenovo je bila izdelan leta 2011, gradbeno dovoljenje je občina pridobila 2013.

Po neuspešni kandidaturi za evropska sredstva norveškega mehanizma je začela ljubljanska občina pred pol leta objekt prenavljati sama. Obnova bo stala 5,2 milijona evrov in bo predvidoma končana marca 2017.

Dela potekajo počasi
Dela potekajo počasi, saj morajo stavbo, ki je razglašena za kulturni spomenik, ohraniti v prvotni obliki. Ker je Ljubljana na potresnem območju, so objekt morali najprej utrditi. To so storili s tako imenovanimi perfosidri. "Skozi vogalne stene hiše smo s posebnimi svedri naredili vrtine, v katere smo vstavili jeklene cevi, te pa smo zalili s cementom. Tako smo stavbo po vogalih nekako zvezali skupaj," postopek razloži projektantka Maruša Zorec.

Trenutno potekajo gradbena dela, ko jih bodo končali, bodo na vrsto prišli restavratorji. Poslopje je namreč pravi zaklad lesenih okraskov in stenskih poslikav. Večina poslikav je narejenih v secesijskem slogu, prevladujejo motivi rož. Najbolj seveda izstopa gorenjski nagelj.

Spet priljubljeno zbirališče Ljubljančanov?
V stavbi bodo predvidoma uredili 16 ateljejev za slikarje, kiparje in druge umetnike. V pritličju bosta razstavna dvorana in prostor za druge umetniške in družabne dogodke. Ker bodo posebno pozornost namenili tudi okolici, si na občini želijo, da bi Švicarija tako kot nekoč spet postala priljubljeno zbirališče Ljubljančanov.