Predstavniki občine Maribor in projektantskega podjetja Lineal bodo potek del predstavili na današnjem sklicu stanovalcev. Ti ostajajo razdeljeni glede usode starega lipovega drevoreda, ki ga namerava občina posekati in zamenjati z mladimi drevesi.

Tisti, ki želijo stara drevesa v čim večjem številu ohraniti, so sinoči pripravili protestni sprehod pod lipami. Udeležilo se ga je kakšnih 100 občanov s Ceste zmage in od drugod, izrazili pa so nestrinjanje s po njihovem samovoljno odločitvijo oblasti. Eden izmed protestnikov, Dušan Batič, je pojasnil, da protestirajo proti podiranju dreves, saj je občina pridobila mnenje arboristke, ki je strokovno ugotovila, da je več kot 50 dreves zdravih in zato podiranje ni upravičeno. Prav tako opozarja, da je občina prenovo načrtovala, ne da bi o tem obvestila tamkajšnje prebivalce.

Tisti, ki obnovo drevoreda podpirajo, pa so že pred časom zbrali podpise večine stanovalcev in jih predali županu, nam je pojasnil njihov predstavnik Marko Polenčič. Drevesa da so stara in s koreninami že uničujejo asfalt in komunalne vode, bojijo pa se tudi, da bi lahko ob večjih neurjih odpadale veje. Skrbi jih še, kakšen bo drevored, če bodo z mladimi zamenjali le določena drevesa. Nasprotnikom očita politične motive in da na proteste vabijo tudi ljudi, ki tam ne živijo.

Drugačna pa bo usoda dreves na delu ceste, ki poteka skozi spomeniško zaščiteno naselje Vurnikova kolonija. Zavod za varstvo kulturne dediščine je z načrtovalci dosegel dogovor, da bodo ohranili 10 od 19 zdravih dreves na tem odseku in zahteval popravek načrtov, pojasnjuje konservatorski svetnik Miran Krivec in dodaja, da bodo izvajalci ohranili zdajšnjo os drevoreda ter širino pločnikov in parkirišč.

Komunalno podjetje Nigrad bo z deli predvidoma začelo jutri. Med obnovo bodo prenovili cestišče in kanalizacijo, zamenjali vodovod, plinovod in javno razsvetljavo, uredili kolesarsko stezo, večino starih dreves pa zamenjali z mladimi. Dela morajo zaradi državnega sofinanciranja končati do konca oktobra. Investicija je ocenjena na 1,029.640 evrov, država pa bo primaknila 734.523 evrov.