V osrednjeslovenski regiji, ki jo sestavlja 25 občin in katere središče je Ljubljana, je bilo 43,1 odstotka vseh družb, ki so Ajpesu poročale o poslovanju. Te so imele 37,9 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji ter ustvarile 46,5 odstotka vseh prihodkov in 37,2 odstotka čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Med dvanajstimi statističnimi regijami v Sloveniji je tako osrednjeslovenska najbolj razvita.

Ljubljanski izpostavi Ajpesa je do zakonsko določenega roka podatke iz letnih poročil za 2018 predložilo 28.736 gospodarskih družb, kar je 142 družb več kot v 2017. V osrednjeslovenski regiji je bilo lani na novo ustanovljenih 2119 družb, tri odstotke manj kot leta 2017, poslovati pa je prenehalo 1700 podjetij, šest odstotkov manj kot predlani.

Podjetja v regiji so zaposlovala 190.864 delavcev, kar je bilo šest odstotkov več kot v 2017, ti pa so ustvarili 46,85 milijarde evrov prihodkov oz. osem odstotkov več kot predlani. Prihodke na domačem trgu so družbe povečale za šest odstotkov, prihodke na tujem pa za 12 odstotkov. Rast je bila tudi na stroškovni strani, saj so družbe odhodke glede na 2017 povečale za sedem odstotkov, na 44,42 milijarde evrov.

Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička je regija kot celota, upoštevajoč dobičkonosna podjetja in tista, ki so poslovala z izgubo, izkazala 2,07 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je 38 odstotkov več kot predlani, ko ga je bilo malenkost manj kot 1,50 milijarde evrov.

Dve milijardi evrov in pol dobička

Če pogledamo samo podjetja, ki so ustvarila dobiček, je njihov skupni pozitivni poslovni izid glede na 2017 narasel za 23 odstotkov, na 2,44 milijarde evrov. Podjetja z izgubo so pridelala skupni negativni poslovni izid za nekaj več kot 363 milijonov evrov, kar je bilo 26 odstotkov manj kot predlani.

Največji delež ustvarjenega neto čistega dobička, skoraj 94 odstotkov, je odpadlo na družbe s področja dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, predelovalnih dejavnosti, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, finančnih in zavarovalniških dejavnosti, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, prometa in skladiščenja, poslovanja z nepremičninami in gradbeništva. Po občinah so največ neto čistega dobička ustvarile družbe iz Ljubljane, Domžal in Ivančne Gorice.

V Ljubljani več kot dve tretjini vseh služb v regiji

O pomenu Ljubljane v regiji medtem govorijo podatki, da je bilo lani v prestolnici 71,8 odstotka vseh družb iz regije, ki so imele 76,7 odstotka vseh zaposlenih, ustvarile 82,6 odstotka vseh prihodkov, 79,4 odstotka neto dodane vrednosti in 50.083 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega.

Povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je sicer dosegla 48.340 evrov in bila za štiri odstotke višja kot v 2017 ter za okoli deset odstotkov nad državnim povprečjem, ki je bilo lani pri 44.415 evrih. Skupna neto dodana vrednost v regiji se je medtem povečala za 10 odstotkov, na 9,23 milijarde evrov, kar je predstavljalo okoli 40 odstotkov celotne neto dodane vrednosti v državi.

Povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah iz osrednjeslovenske regije je bila lani glede na 2017 višja za 68 evrov in je dosegla 1759 evrov. Na državni ravni je bila nekoliko nižja, to je 1652 evrov.