Panvita te dni polaga 34 kilometrov cevi za 740 hektarjev rodovitne zemlje, vodo pa bodo črpali iz reke Mure in umetnega jezera pri Murski Soboti. Dela potekajo hitro, sistem pa naj bi bil usposobljen že novembra. Nasprotno pa so za vsa ustrezna dovoljenja, predvsem vodno, porabili kar pet let. Preveč. Zato vlagatelju marsikaj v tej državi ni jasno.
"Praktično moraš imeti vsa enaka soglasja za delo na polju kot nekje v urbanem naselju," pravi Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo. Pa vendar - bolje pozno kot nikoli. Pred sušo bo zaščitena tudi rastlina, za katero je mnogo umnežev menilo, da je ni smiselno namakati. "Poskusili bomo slovenski javnosti dokazati, da se tudi koruzo splača namakati," dodaja Virag.
Najmanj namakalnih sistemov v Evropi
Namakamo premalo - najmanj v Evropski uniji. "Trenutno namakamo 1,39 odstotka, v državah EU-ja pa 8 odstotkov obdelovalnih površin," pravi Tomaž Primožič z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Cilj države je, da bi do leta 2020 v Sloveniji namakali štiri tisoč hektarjev površin. V tem obdobju bo za vse zemljiške posege, vključno z namakanjem, v bruseljski blagajni za Slovenijo na voljo nekaj manj kot 24 milijonov evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje