Spomin na poskus armadnega zajetja prvih slovenskih nabornikov je še vedno živ, saj se je prav v Pekrah začela prva demonstracija vojaške sile, ki je pomenila vstop v desetletje vojn na jugoslovanskem ozemlju. To je bil čas, ki je močno povezal Slovence: "Enotnost, predanost, požrtvovalnost in pogum so tiste vrednote, ki bi jih znova morali postaviti v ospredje," je spomnila ministrica za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Vesna Györkös Žnidar.

Slavnostni govornik, mariborski župan Andrej Fištravec, pa je povedal, da je šlo za spontan, a vendar premišljen protest zoper grožnjo z orožjem: "Zato je bil mogoč spontan in odločen odziv Mariborčanov, zaradi te "nadideje" je bil mogoč odločen in premišljen odgovor naših obrambnih struktur."

V Pekrah so pripravili tudi tradicionalni spominski pohod, ki se ga je udeležilo več kot 150 pohodnikov: "Prihajajo tudi naši prijatelji iz častniških organizacij iz Metlike, Litije, Brežic in veteranske organizacije Maribora," pojasni Ilka Riedle.

Poskus zajetja prvih slovenskih nabornikov pred skoraj 27 leti je dobil ime Pekrski dogodki. Da je šlo za usodne in pomembne reči, govori tudi podatek, da tedanjega dogajanja v Pekrah ni zaobšel niti pesnik in letošnji Prešernov nagrajenec Boris A. Novak. Pekre leta 1991 so našle prostor tudi v njegovem monumentalnem epu Vrata nepovrata.