25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Center za socialno delo Maribor v sklopu tega pripravlja preventivno akcijo na dvoru Vetrinje, poimenovano 'labirint nasilja'.

V tej izkustveni delavnici bo mogoče podoživeti del tistega, kar se dogaja z žrtvami, ko prvič pokličejo na pomoč, je povedala direktorica CSD-ja Frančiška Premzel.

Delavnica bo predstavila svet žrtve, ki prvič spregovori o svojih težavah in o tem, kakšna je njihova pot iz vsakodnevnega labirinta.

Gre za preventivno akcijo, s katero želi CSD občanom predstaviti občutenje ženske, ko so spopada z nasiljem v družini. Ženske lahko v "labirint nasilja" vstopijo že zelo zgodaj, večkrat že v matični družini, vrtcu ali šoli, je povedala vodja kriznega centra za žrtve nasilja v družini Vilma Kersnik.

Zakaj niso ukrepale že prej
Mariborska varna hiša deluje 18 let, še vedno pa se srečuje s številnimi stereotipi glede tega, zakaj ženska pri njih sploh konča, je povedala njena vodja Anka Fingušt. Mnogokrat javnost meni, da so si ženske krive same ali da bi lahko ukrepale že prej, zato je namen labirinta, da ljudje podoživijo tisto, kar žrtve nasilja doživljajo.

"Skozi to izkušnjo bo lahko vsak morda malo bolje razumel, zakaj ženske toliko časa vztrajajo v nasilnem odnosu in ne prekinejo odnosa pri prvi klofuti ali prvem poniževanju. Vendar gre za kompleksen proces, in ko spoznaš, s kašnimi stereotipi vse se ženske spopadajo, potem razumeš, zakaj se ženske ne odločijo tako hitro in pridejo k nam, ko so posledice nasilja že zelo hude," je povedala Finguštova.

Tretja izmed možnosti za ženske, ki postanejo žrtve nasilja, je v Mariboru zadnjih deset let še materinski dom. Njena vodja Žanet Mithans je povedala, da je doslej pri njih bivalo skoraj 400 žensk, pred nekaj leti pa so ustanovili še program svetovalnice žrtvam zlorab, ki je v tem času obravnaval že okoli 670 primerov nasilja.

Izstopanje podravske regije
Porast nasilja je sicer v podravski regiji glede na celotno državo izstopajoč. Mariborski center za socialno delo se v posredovanje vključi s svojo interventno službo, ko se v obravnavo vključi tudi policija. Lani so tako skupaj posredovali v 272 primerih, na mariborskem območju v 184, na ptujskem pa v 106 primerih.

"Ne bi preprosto rekla, da so Štajerci agresivnejši ali da več pijejo, pač pa je dejstvo tudi, da je nevladni sektor slabše razvit, zato se večina žrtev obrne neposredno na nas ali na policijo, ti primeri pa so nato pri nas dokumentirani," o razlogih za večje število primerov pravi Premzlova, ki pa se zaveda, da k stanju precej prispevajo tudi slabe finančne in socialne razmere v regiji.