Ob ponovnem odprtju podružnične šole se je vanjo zgrnila prava množica domačinov. Najbolj sta zadovoljna oba tretješolca, ki sta se od septembra morala vsak dan voziti v 25 kilometrov oddaljeno matično osnovno šolo Fara v kostelski občini.

Tretješolec Lan Janeš je ob tem dejal, da mu je lepše, ker se ne bo več treba voziti in mu bo ostalo več časa za igro. Presrečna pa je tudi njegova mama Sanja Janeš, ki je dejala, da se počuti, kot da bi bil prvi šolski dan za njenega otroka. "Zelo smo veseli in hvaležni tudi novinarjem, ki so to zgodbo izpostavili in s tem prispevali k temu, da se je to rešilo."

Poučevanje na takšni šoli je način življenja
Otroka bosta tako imela vsak dan tri ure časa več, vstajala uro pozneje, šolske dneve pa bosta preživljala z učiteljico, domačinko Tino Južnič. Ta nadomešča kolegico, ki je na porodniškem dopustu, poučevanje na taki šoli pa razume kot način življenja. "Tako delo je posebno, drugačno, lahko se posvetiš vsakemu učencu posebej in iščeš njegove prednosti in jih nadgrajuješ."

Za ravnatelja matične šole Fara v sosednji kostelski občini Martina Marinča je bil današnji dan tudi poseben, saj sam pravi, da je močan "lokalpatriot". Po besedah domačega, osilniškega župana Antuna Volfa pa si država res ni smela dovoliti, da bi starši otroke morda v prihodnje vpisovali v le poldrugi kilometer oddaljeno hrvaško šolo. "Obstoj te podružnične šole je najmanjši strošek," meni župan.

Edina ukinjena šola, ki je ponovno zaživela
Prav osilniška podružnična šola je med 65, zaprtimi po osamosvojitvi, ena od tistih, ki je vnovič oživela, med drugim tudi s pomočjo ustave, ki na obmejnih in demografsko ogroženih območjih dopušča njihovo delovanje, čeprav birokratskim normativom ne ustrezajo v celoti.

V tem obdobju je bilo v Sloveniji zaprtih 65 podružničnih šol, od katerih so jih pet, vključno z Osilniško znova odprli.